Največ priseljencev med občinami KiO prišlo v Rogaško Slatino

11. 1. 2018 10:14

V 2016 se je v Slovenijo priselilo skoraj 2.900 državljanov Slovenije in 13.800 tujih državljanov. Odselilo se je več kot 8.800 slovenskih in blizu 6.800 tujih državljanov. Selitveni prirast je bil v 2016 najvišji po letu 2011. V Slovenijo se je priselilo 1.051 oseb več, a na splošno velja, da odhaja več višje izobraženih, kot pa jih v Slovenijo prihaja.

Skupno se je v osem občin KiO v letu 2016 priselilo 2.413 oseb, odselilo pa 2.430 oseb. To pomeni, da imajo naše občine skupni selitveni prirast negativen in znaša -17 oseb.

Najboljši selitveni prirast na tisoč prebivalcev ima občina Podčetrtek, največ oseb priseljenih iz tujine je prišlo v občino Rogaška Slatina, največ priseljencev iz drugih slovenskih občin pa je dobila občina Šmarje pri Jelšah.

selitveni-prirast
Skupni selitveni prirast v Sloveniji v letu 2016. (vir: STAT)

V letu 2016 se je po podatkih Statističnega urada RS v Slovenijo priselilo 16.623 prebivalcev, od tega jih je bilo skoraj dve tretjini starih 25–64 let. Med temi jih je imelo osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo 23 %, srednješolsko 58 %, višje- ali visokošolsko pa 19 %.

Iz Slovenije se je v letu 2016 odselilo 15.572 prebivalcev, od tega jih je bilo 69 % starih 25–64 let. Med temi jih je imelo osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo 20 %, srednješolsko 55 %, višješolsko ali visokošolsko izobrazbo pa 25 %.

Med priseljenimi slovenskimi državljani, starimi 25–64 let, jih je 36 % imelo terciarno izobrazbo, medtem ko je bilo med priseljenimi tujimi državljani terciarno izobraženih precej manj: 15 %. Med odseljenimi državljani Slovenije jih je imelo najmanj višješolsko izobrazbo 36 %, med odseljenimi tujimi državljani pa je bilo vsaj višješolsko izobraženih 12 %.

V letu 2016 se je v Slovenijo priselilo 106 doktorjev znanosti, iz države pa se jih je odselilo 156.

Zaposlitev najpogostejši namen priselitve

Od 13.760 v letu 2016 v Slovenijo priseljenih tujih državljanov se jih je polovica priselila z namenom zaposlitve. Skoraj 40 odstotkov se jih je priselilo tudi z namenom, da se pridružijo svojim družinskim članom, drugi razlogi, kot naprimer študij pa so bili redkejši.

Med v letu 2016 priseljenimi slovenskimi državljani, starimi 25–64 let, je bilo konec leta zaposlenih 32 %, med enako starimi v istem času priseljenimi tujimi državljani pa je bilo zaposlenih 68 %. Med v letu 2016 odseljenimi slovenskimi državljani v starosti 25–64 let jih je bilo 37 % pred selitvijo zaposlenih, med tujimi državljani pa 59 %.

1. januarja 2017 je bilo zaposlenih 70 % prebivalcev Slovenije (25–64 let)

In kakšna je slika v občinah Kozjanskega in Obsotelja?
selitveni-prirast-kio
Skupni selitveni prirast po občinah KiO. (vir: STAT)

V osem občin KiO: Bistrica ob Sotli, Dobje, Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec, Šentjur in Šmarje pri Jelšah se je priselilo 2.413 oseb, od tega je bilo 288 priseljencev iz tujine.

Medtem, ko je bilo med priseljenimi iz drugih slovenskih občin več žensk (1.064), kot moških (1.061), pa so med priseljenimi osebami iz tujine prevladovali moški. Teh je bilo 176 od 288 oseb.

Iz občin KiO se je odselilo skupaj 2.430 oseb, od tega jih je 277 šlo v tujino.

Skupni selitveni prirast vseh osmih občin KiO je tako negativen in znaša -17 oseb.

Daleč največ priseljenih iz tujine je bilo v občino Rogaška Slatina in sicer 135 oseb, kar je skoraj polovica vseh priseljenih iz tujine v osmih občinah KiO skupaj.

Po številu največ priseljencev iz drugih slovenskih občin pa so prednjačili v občini Šmarje pri Jelšah. V to občino se je priselilo 427 teh oseb.

Posamične številke priseljevanja in odseljevanja po občinah KiO najdete TUKAJ (klik).

Kakšen je selitveni prirast po občinah

Pozitivni selitveni prirast beležijo zgolj v treh občinah KiO. In sicer v Rogaški Slatini, kamor se je preselilo 27 oseb več, kot pa se jih je iz nje odselilo, Podčetrtek kamor se je priselilo 24 oseb več, kot pa se jih je iz nje izselilo ter Šmarje pri Jelšah kamor se je priselilo 6 oseb več, kot pa se jih je iz nje odselilo.

Najslabši negativni selitveni prirast po številu oseb imajo v občini Rogatec, od koder se je izselilo 37 oseb več, kot pa se jih je v občino priselilo. Sledijo Kozje s skupnim selitvenim prirastom -18, Bistrica ob Sotli z -12, Šentjur z -4 in Dobje z -3.

Najslabši skupni selitveni prirast na 1000 prebivalcev imajo v občini Bistrica ob Sotli. Ta znaša -8,8 oseb, kar pomeni, da je ta občina na račun preseljevanja na vsakih 1000 prebivalcev občine izgubila 9 prebivalcev.

Najboljši selitveni prirast na 1000 prebivalcev pa imajo v občini Podčetrtek in sicer 7,2 osebe. Ta podatek je glede na to, da je bila občina Podčetrtek nedavno izbrana za najboljšo manjšo občino v Sloveniji, tako povsem razumljiv.

B.S.

Oznake: , , , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
159 queries in 0,519 seconds.