Ilegalni migranti na schengenski meji Obsoteljskega: koliko jih je, od kod prihajajo, kako prestopajo in kam gredo

26. 2. 2019 1:24

Zadnja leta se nemalokrat zgodi, da obmejne patrulje migrante, ki nezakonito prestopajo schengensko mejo na poti v Evropo, lovijo tudi bo kozjansko-obsoteljskih cestiščih in gozdovih.

Na našem območju sicer mejo prestopa precej manjši delež ujetih ilegalnih migrantov, kot denimo na območju PU Novo mesto in Koper.

V zadnjih petih letih je bilo na mejnem območju Kozjanskega in Obsotelja obravnavanih skupno 295 oseb, ki so ilegalno prestopile našo državno mejo.

Lani je na območju KiO ilegalno prestopilo mejo 82 oseb, 32 oseb pa se je izmikalo mejni kontroli. Skupaj torej 114 oseb od katerih jih je 75 zaprosilo za mednarodno zaščito oz. 22 več kot leta 2017.

Seveda gre zgolj za tiste, ki jih je policija uspela prestreči. Po nekaterih ocenah se nadzoru mejnih organov na slovenski južni meji izogne dobra polovica vseh, ki preko naše države odhajajo na evropski sever in zahod.

Na Kozjansko.info smo preverili kako se giblje število ilegalnih prestopov državne meje tako na mejnih prehodih na našem območju, kot tudi na ravni celotne države.

V Sloveniji smo lani obravnavali 2.875 prošenj za mednarodno zaščito, kar je skoraj dvakrat več od števila prosilcev za azil v letu 2017, ko jih je bilo 1.476. Izmed 2.875 prosilcev za azil je bilo 2.599 moških in 276 žensk.

V letu 2018 sta bili izmed 2875 prošenj pozitivno rešeni 102 prošnji za mednarodno zaščito (azil), zavrnjenih pa jih je bilo 135. Ustavljenih je bilo kar 2372 postopkov. Največkrat je razlog za ustavitev ta, da prebežniki pri nas zaprosijo za mednarodno zaščito, a že pred obravnavo zapustijo Slovenijo in se podajo proti ciljnim državam, ki so večinoma Nemčija, Švedska, Francija in Velika Britanija.

Letos je v januarju za mednarodno zaščito zaprosilo že 205 oseb, kar je 33 več kot lani v istem obdobju. Pozitivno je bilo v letu 2019 rešenih 18 prošenj za mednarodno zaščito, zavrnjenih je bilo 5, postopki za 170 oseb pa so bili ustavljeni.

Ker v zadnjih mesecih policisti ponovno pogosteje poročajo o prijetih ilegalnih prebežnikih, smo na Kozjansko.info preverili, kakšno je stanje glede ilegalnih prehodov meje na mejnih prehodih Kozjanskega in Obsotelja.

Policijska uprava Celje nadzira sedem mejnih prehodov na območju KiO

V sklopu Policijske uprave Celje je sedem mejnih prehodov, od tega štiri mejne prehode za mednarodni promet: Dobovec, Rogatec, Imeno in Bistrica ob Sotli, pri čemer je na mejnih prehodih Imeno in Rogatec dovoljen prestop samo za osebe, ki po pravu EU uživajo pravico do prostega gibanja, ter tri mejne prehode za obmejni promet: Rajnkovec, Podčetrtek in Sedlarjevo.

Prav tako sta pod okriljem PU Celje dva mejna prehoda za železniški promet: Rogatec in
Imeno, pri čemer Imeno trenutno ne deluje, saj (še) ne deluje železniška povezava Imeno – Kumrovec.

Postaja mejne policije Rogatec opravlja nadzor na mejnih prehodih Dobovec, Rogatec in Rajnkovec in železniškem mejnem prehodu Rogatec, Postaja Mejne policije Bistrica ob Sotli pa opravlja nadzor na mejnih prehodih Podčetrtek, Imeno, Sedlarjevo in Bistrica ob Sotli. Navedeni postaji mejne policije ne opravljata nadzora zunaj mejnih prehodov.

Varovanje zelene meje opravljata Policijska postaja Rogaška Slatina in Policijska postaja Šmarje pri Jelšah. PP Rogaška Slatina opravlja nadzor na relaciji od meje s PU Maribor (Macelj) do Nimnega, PP Šmarje pri Jelšah pa od Nimnega do meje s PU Novo Mesto (Kunšperk).

“V kolikor gre za nedovoljen prestop na zeleni meji ga označujemo kot ilegalni prehod, v kolikor pa oseba poskuša nedovoljeno vstopiti na mejnem prehodu, pa je navedeno v statističnih podatkih označeno kot izmikanje mejni kontroli. Z izmikanjem mejni kontroli se v preteklosti nismo ukvarjali, takšne primere beležimo od leta 2016 naprej” je uvodoma pojasnila predstavnica za odnose z javnostmi na PU Celje Milene Trbulin, v nadaljevanju pa nam je postregla z naslednjimi informacijami glede ilegalnih prestopov državne meje na našem območju.

Koliko ilegalnih prebežnikov je bilo obravnavanih na mejnih prehodih KiO?

Kot nam je povedala, so v zadnjih petih letih obravnavali skupno 295 oseb, ki so ilegalno prestopile mejo. Leta 2014 22, leta 2015 55, leta 2016 91, leta 2017 45 in leta 2018 82.

Lani je bilo med 82 osebami, ki so ilegalno prestopile mejo, 15 državljanov Iraka, 14 državljanov Afganistana, 13 državljanov Turčije, 8 državljanov Kosova 6 državljanov Sirije, 4 državljani Romunije, 3 državljani Irana, 3 državljani Pakistana, 3 državljani Maroka, 2 državljana Palestine, 2 državljana Albanije, 2 državljana Libije ter po en državljan Moldavije, Bosne in Hercegovine, Alžirije, Indije, Jemna, Črne gore in Hrvaške.

Zaradi izmikanja mejni kontroli na mejnih prehodih je bilo leta 2018 obravnavanih 32 tujcev. Večina teh (21) je v Slovenijo vstopila skritih na tovornih vozilih. Med temi je bilo 10 državljanov Pakistana, 6 državljanov Afganistana in 5 državljanov Iraka. Preostalih 11 oseb je bilo iz držav EU, Rusije oz. Slovenije in so bili obravnavani zaradi izmikanja mejni kontroli na mejnem prehodu zaradi vzrokov, ki ne predstavlja večjega tveganja.

V letu 2018 je bilo skupno obravnavanih 75 zaprosil za mednarodno zaščito, kar znaša 65,8 % vseh 114 oseb, ki so bodisi ilegalno prestopile mejo bodisi so se izmikale mejni kontroli. V letu 2017 so obravnavali 53 prošenj.

Kakšni so postopki varovanja meje in obravnave oseb, ki ilegalno prestopijo mejo ter kaj opažajo mejni policisti

Glede samega varovanja meje nam je Trbulinova povedala, da PP Rogaška Slatina in PP Šmarje pri Jelšah izvajata varovanje zelene meje, pri čemer zagotavljata 24 urno pokrivanje zelene meje vsaka na svojem območju. Število patrulj je odvisno od dogodkov na meji, ocene ogroženosti državne meje in drugih aktivnosti navedenih enot. Pri varovanju državne meje trenutno nudi pomoč Slovenska vojska, prav tako pa za varovanje državne meje občasno uporabljamo rezervne policiste.

Policisti opravljajo varovanje državne meje s patruljami, zasedami in drugimi oblikami nadzora državne meje. V nočnem času za delo uporabljajo tudi naprave za nočno opazovanje in termovizije. Vsaj dvakrat mesečno izvajajo nadzor zelene meje tudi s helikopterjem.

Sicer pa policisti pri ilegalnih prehodih zaznavajo zlorabo samega azilnega postopka v Sloveniji, saj velika večina tujcev iz azilnega doma odide neznano kam.

Na kakšen način ilegalni prebežniki prestopajo mejo, iz katerih smeri prihajajo ter kam jih po prijetju odpeljejo?

Ilegalni prebežniki največkrat mejo prestopijo peš in sicer z različnimi načini premagujejo začasne tehnične ovire oz. vstopijo preko mostov, kjer začasnih tehničnih ovir ni.

Beležimo tudi več prestopov državne meje, ko so ilegalni prebežniki skriti v tovornih vozilih (med blagom ali na podvozju).

Na vprašanje, kam ilegalne prebežnike transportirajo pa je Trbulinova odgovorila, da je to odvisno od vrste postopka. V kolikor tujec zaprosi za mednarodno zaščito, se preda v nadaljnji postopek v Azilni dom v Ljubljani. V nasprotnem primeru se tujca iz Slovenije odstrani, torej se ga preda tujim varnostim organom. Tujca, ki ga iz kakršnega koli razloga ni mogoče takoj odstraniti in mladoletnega tujca brez spremstva se nastani v Center za tujce v Postojni. V letu 2018 so odstranili 34 tujcev, kar znese 30 %, v letu 2017 pa 21 tujcev.

In kakšno pot za prestop šengenske meje ubirajo tujci? Trbulinova pojasnjuje, da tisti, ki mejo prestopajo peš, prihajajo iz smeri Bosne in Hercegovine in Srbije. Več je tudi takšnih tujcev, ki so za mednarodno zaščito zaprosili tudi na Hrvaškem. Tujci, ki mejo prestopajo s tovornimi vozili, pa na slednje vstopajo v Srbiji ali na Hrvaškem. Poti prihoda v Srbijo oz. na Hrvaško pa so različne in sicer iz smeri Grčije preko Romunije ali preko Makedonije in Črne gore.

B.S.

Oznake: , , , , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
163 queries in 1,077 seconds.