Drugi mednarodni ArtEko na gradu Podsreda (foto)

26. 6. 2018 17:17

V dneh od 20. do 23. junija 2018 je na gradu Podsreda ustvarjalo devet likovnikov, fotografov in grafičnih oblikovalcev iz Italije, Makedonije, Hrvaške in Slovenije. To je že druga takšna kolonija, odvija se bienalno. Gre za druženje umetnikov, ki v svojih delih izražajo skrb za okolje, saj so njihove umetnine pravzaprav reciklirani predmeti iz okolice, ki jih oblikujejo v umetniški izraz in jim dodajo globoko sporočilnost.

Letos so ob gostoljubju Kozjanskega parka in pod umetniškim vodstvom Jerce Šantej, priznane slikarke iz Sevnice, ustvarjali: Adriano Gon iz Italije, Maja Briski in Zaneto Paulin iz Hrvaške, Dime Temkov iz Makedonije ter Tina Konec, Maksimiljan Sternad, Stanislav Lukič, Ana Jazbec in Matija Svažič iz Slovenije.

Pri tem niso edini izdelki tisti, ki si jih bodo lahko obiskovalci lahko čez poletje pogledali v obnovljeni grajski konjušnici, ampak se bo projekt nadaljeval na spletu, kjer bodo predstavljene umetniške fotografije, plakati in filmski zapisi.

arteko_2018_2Adriano Gon iz Italije, po besedah Šantejeve “duša kolonije”, je z delom Plastic Herbarium pokazal, kako lahko odpadek kot predmet postane umetniško delo. Je zbirka, nabrana po pokrajini v okolici gradu Podsreda. A ne zbirka lepih stvari ali obrazov ljubih ljudi, ki si jih sicer radi damo v okvir in na steno, ampak zbirka plastičnih odpadkov, razvrščenih na estetski in umetniški način na steno. Vsem na očeh je torej tisto, kar sicer poskušamo skriti. S tem umetnik obiskovalca sooča s težavo in vzpodbuja ljudi k prizadevanjem za naše okolje.

arteko_2018_4Ana Jazbec iz Sevnice je oblikovala odpadno plastiko na platnu, s čimer je dobila zanimive reliefne podobe, ki jih pusti umetnica brez naslova, zato vzpodbujajo obiskovalčevo domišljijo.

Tudi Jerca Šantej je v svoje likovno delo na platnu vkomponirala odtise odpadnega materiala – mreže za ograje gradbišč.

Del izdelkov slikarske kolonije je že po tradiciji ArtEka umeščenih v stare okenske okvirje, ki s tem dobijo novo funkcijo in vzpodbujajo k ponovni rabi materialov.

Tudi mnoge druge umetnine pravzaprav do neke mere spominjajo na italijansko smer „arte povera“ iz šestdesetih let prejšnjega stoletja. Umetniki te smeri so zaradi revščine uporabili vse smeti in zavržene predmete, danes pa njihove umetnine dosegajo visoke cene.

arteko_2018_3Likovna kritičarka in grafična oblikovalka Maja Briski iz Zagreba je tokrat tudi v vlogi recenzentke, v tednih po otvoritvi bo o umetninah napisala komentarje skozi kritiško oko. Sodelovala je pri vseh dosedanjih ArtEko delavnicah, ki so bile tematske. Dobro se spominja prvega ArtEka pred leti v Šentjanžu v zidanicah, ki se je zaključilo z zanimivo razstavo kar v vinogradu med trtami. Posebej je vesela, da so se jim letos pridružili mlajši akademski umetniki, med njimi Tina Konec iz Ljubljane in Ana Jazbec iz Sevnice s področja grafičnega dizajna, ki ju ocenjuje kot zelo kvalitetni in perspektivni.

Arteko umetniške dogodke bi sicer širše lahko razdelili na tri področja – Šantejeva jih poimenuje ArtEko Klasika (to je bienalna kolonija na gradu Podsreda), Arteko Naturale (vsakletno ustvarjanje v Peklu pri Šentjanžu, poteka že osem let) ter ArtEko Junior, v okviru katerega se bodo letos otroci v Šentjanžu učili, kako kreativno živeti z naravo.

Veronika Gradišek

Oznake: ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
169 queries in 0,762 seconds.