V oktobru je bilo kar na Ljudski univerzi Šentjur kar nekaj zanimivih in odmevnih dogodkov tudi za člane Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki so začeli novo študijsko leto.
Zapeli v Cankarjevem domu
Konec septembra je Ljudska univerza Šentjur sodelovala na Festivalu za tretje življenjsko obdobje (f3ŽO) v Ljubljani. V Cankarjevem domu se je v 2. preddverju v sklopu stojnice Andragoškega centra Slovenije (ACS) predstavila tudi Ljudska univerza Šentjur.
Na razstavnem prostoru so predstavljali svoje programe, delili gradivo in se povezovali s sorodnimi inštitucijami. Člani Luš’nega orkestra pa so nastopili v veliki sprejemni dvorani na t.i. Odprtem odru. Z malček treme na začetku, toda z veliko srčnostjo so do konca speljali prijeten nastop.
Občinstvu so se predstavili s tremi skladbami, ki so jih zapeli ob zvoku citer. Vodila jih je priznana citrarka Jasmina Levičar, ki jih tedensko uči citranja v okviru študijskega krožka na LUŠ-u, ambasadorka učenja ACS.
Po zaključenem nastopu in sprehodu čez vrvež ter mnoge stojnice f3ŽO so člani UTŽO le čez ploščad peš odšli še na voden ogled Državnega zbora. V živo so z balkona spremljali govore slovenskih poslancev, nato se jim je pridružila šentjurska poslanka, gospa Jelka Godec. Polurni obisk ob kavici je bil poseben in zapolnjen z vprašanji radovednih upokojencev.
Prvo srečanje z Deso Muck
Novo študijsko leto 2015/2016 so prvega oktobra začeli z znano in priljubljeno slovensko igralko, dramaturginjo ter pisateljico Deso Muck. Živahna 60-letnica je uvodoma delila svoje navdušenje s člani Univerze, kajti komaj že čaka, da se upokoji in vpiše v vse možne programe. Zelo rada bi se naučila ročne masaže ter nasploh karseda največ »novega in norega«, da bi ne obsedela doma križem rok in v neizmernem dolgočasju.
Z neizmerno igrivostjo in komičnostjo (kot le ona zna) je v nadaljevanju pripovedovala zgodbo o svojem bolj ali manj trpkem otroštvu; kako se je prebijala po stopničkah življenja in se tako učila iz vsake nove prigode bodisi lahkotne bodisi zahtevne… Toda prepričana je, da je bilo vse tako prav, kot je bilo in je vesela, da je doživela vsa ta izkustva, ki ji dajejo svojstven pečat in je zato danes taka, kot je.
Ves čas je na hudomušen način zabavala številno občinstvo, ki ji je hvaležno vračalo energijo z glasnim smehom, pogledi odobravanja in močnim aplavzom. Hkrati pa je Muckova odkritosrčno predstavila sebe v neki povsem novi, drugačni luči, ne le kot humoristko z bujno domišljijo, temveč kot tankočutno persono z bogatimi izkušnjami vseživljenjskega učenja.
Poslušalce je navdušila s svojim pogumom in močno voljo, s katero se je vse življenje lotevala ovir in tako dokazala tistim, ki so dvomili vanjo, da zmore vse in še več, da se je pripravljena vedno znova učiti in naučiti nekaj novega.
Sprehod med energijskimi vrelci Slovenije
V naslednjem tematskem četrtku UTŽO se je s svojim delom predstavil novinar in fotograf iz Brezovice pri Ljubljani. Primož Hieng je avtor in izdajatelj številnih knjig, predvsem vodnikov po raznih slovenskih krajih, znanih ali malo manj znanih, vsekakor pa tako ali drugače zanimivih za radovedne Slovence.
V treh letih trdega dela na terenu in za računalnikom je odkril več kot 350 energijsko bogatih točk, ki naj bi jih odlikovala njihova zdravilnost.
Približno petino od slednjih je temeljito opisal ter slikovno ponazoril tudi na pričujočem predavanju na LU Šentjur. Namreč ljudje so se že skozi zgodovino ob bolezni zatekali k veri in tako je skozi nastalo veliko romarskih poti, kjer so z zaobljubami iskali zdravje ali se zatekali po duhovno pomoč.
Dostikrat so taka romarska shajališča prav tista blagodejna z energijami. Poleg teh imamo v Sloveniji izredno veliko vodnih virov, vrelcev, slatin in studencev z zelo kakovostno ali celo zdravilno vodo. Številni viri ostajajo neizkoriščeni, zapostavljeni, eden takšnih so tudi soline.
Slušatelji so izkazali izredno zanimanje za obisk tovrstnih stičišč blagodejnih naravnih silnic. Odzvali so se z mnogimi vprašanji predvsem za okoliške točke, kot je npr. Rifnik ali Resevna.
Na deževni četrtek po učni poti Tremerje
Minuli teden pa so člani v okviru četrtkovih tematskih srečanj obiskali Tremerje. V majhno, idilično vasico jih je sredi deževnega dopoldneva tja pripeljal avtobus.
V gostilni Draksler sta jim dobrodošlico izrekla predsednik Kulturno-etnološkega društva Tremerje Franc Draksler in članica Sara Tamše. Slednja je predstavila strokovno predavanje z naslovom Zasnova naravoslovne in etnološke učne poti Košnica – Tremerje. V njem je poudarila pomen raziskovanja domače okolice, na katero žal vse prevečkrat pozabimo.
Predvidena učna pot vsebuje različne točke: reko Savinjo, grobišče povojnih pobojev v Košnici, ostanke mlinov in izvir Košnice, kozolce, vključene v Register nepremične kulturne dediščine, visokodebelni sadovnjak in ekstenzivno travišče, gozdno pot čez Slomnik z značilnimi talnimi tipi in rastlinskimi vrstami, razgledno točko Libojske stene, Centralno čistilno napravo Celje, vas Tremerje s cerkvijo sv. Luke ter muzejsko zbirko gospodinjskega in kmečkega orodja.
Po končani predstavitvi so si obiskovalci cerkev in muzejsko zbirko tudi ogledali.
K.P.
