Kot že nekaj let zapored, je tudi v letu 2018 na območju Kozjansko-obsoteljskega največ celotnih prihodkov in dobička ustvarilo podjetje Jagros d.o.o., katerega upravljanje so pred meseci prevzeli sinovi ustanovitelja Franca Jagra.
Jagros je celotne prihodke lani povečal za dobrih 7 %, dobiček pa za dobrih 10 %. Jagros d.o.o. je tudi največji zaposlovalec na območju. In še zanimivost, podjetje Jagros d.o.o. ima po novem sedež v občini Rogaška Slatina.
Izmed spodaj omenjenih najvišje plače izplačuje podjetje MOS Servis d.o.o., Podplat s 2.306 evrov povprečne bruto plače, najnižje pa podjetje MM Tehnika d.o.o., Bistrica ob sotli s 865 evri povprečne bruto plače.
Iz analize smo izvzeli javne subjekte, ki se financirajo iz državnega proračuna jih v primerjalno lestvico nismo vključili.
V celotni savinjski regiji je lani največ celotnih prihodkov ustvarilo podjetje Gorenje d.d., a s poslovnim izidom globoko v rdečih številkah. Najbolj dobičkonosno je bilo podjetje Cinkarna d.d..
Seznam podjetij z območja KiO, ki so lansko poslovno leto zaključila v prvi deseterici:
Tako kot v letu 2017 je tudi v letu 2018 z naskokom na prvem mestu podjetje Jagros d.o.o., ki ima po novem sedež v Rogaški Slatini. Ta je celotne prihodke v primerjavi z letom 2017 povečal za dobrih 7 %. V letu 2018 so tako celotni prihodki podjetja znašali 132 mio evrov. Rast celotnih prihodkov v Jagrosu beležijo že zadnjih nekaj let. Podjetje je lani za dobrih 10 % povečalo tudi čisti dobiček in je lani znašal 7,4 mio evrov.
Jagros je lani tudi lani na veliko zaposloval, kar je glede na odprtje nekaj novih trgovin pričakovano. Število zaposlenih se je tako lani v Jagrosu povečalo za 67 ljudi, kar pomeni, da je bilo lani v podjetju skupno zaposlenih že 648 ljudi. Lani se je za nianso (1 %) povečala tudi povprečna bruto plača v podjetju. V letu 2018 je tako znašala 1.300 evrov. Tudi kazalnik EBITDA (dobiček pred obrestmi, davki, odpisi in amortizacijo) se je lani povečal za skoraj 10 %. V letu 2018 je tako znašal slabih 12 mio evrov. Bonitetna ocena podjetja Jagros se je iz 10 lani znižala na 9, kar pa še vedno pomeni odličen in zaupanja vreden poslovni subjekt. Franc Jager, ki je pred meseci vodenje podjetja predal sinovom in se podal v nepremičninske posle, se je letos uvrstil tudi na 2. mesto lestvice najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja zadnjega desetletja. Podjetje Jagros je bilo izbrano tudi med 100 najboljših slovenskih podjetij lanskega leta.
Na drugem mestu je podjetje Steklarna Rogaška d.o.o. iz Rogaške Slatine. Podjetje je celotne prihodke v primerjavi s poslovnim letom 2017 povečalo za 40 %, vendar je treba upoštevati, da je Steklarna Rogaška v lanskem letu spremenilo obdobje poslovnega leta, ki je prej trajalo od 1. aprila do 31. marca. Temu vsled je za leto 2017 zajetih zgolj devet mesecev poslovanja. Lani je tako podjetje ustvarilo 49 mio evrov celotnih prihodkov, kar je kar za 14 mio evrov več kot v letu 2017. Čisti dobiček se je lani povečal za več kot 50 % in je znašal 4,8 mio evrov. Lani so zaposlovali 857 ljudi, kar je 59 več kot leta 2017. Leta 2018 se je za skoraj 40 % povečala tudi povprečna bruto plača v tem podjetju. Ta se je tako lani znašala že 1.405 evrov. Kazalnik EBITDA se je v lanskem letu povečal za okoli 1,5 mio evrov. Podjetje ima bonitetno oceno 10, kar pomeni odličen in zaupanja vreden poslovni subjekt..
Z drugega na tretje mesto je zdrsnilo podjetje Ahac d.o.o. s sedežem v Grobelnem, ki se je pred meseci uvrstilo tik za prvo stoterico najboljših slovenskih podjetij lanskega leta. Lastnik podjetja Roman Moškotevc se je letos uvrstil na 5. mesto lestvice najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja zadnjega desetletja.
Konstantno, več kot 10 % letno rast celotnih prihodkov, podjetje Ahac beleži že zadnjih nekaj let. Lani je tako podjetje ustvarilo 48 mio evrov celotnih prihodkov, kar je kar za 5,5 mio evrov več kot v letu 2017. Enako kot s celotnimi prihodki se godi tudi s čistim dobičkom, ki prav tako beleži konstantno visoko rast. Lani se je čisti dobiček povečal za okoli 24 % in je znašal 1,2 mio evrov. Lani so zaposlovali 95 ljudi, kar je 11 več kot leta 2017. Se je pa kljub rasti prihodkov in dobička zmanjšala povprečna bruto plača v tem podjetju. Ta se je lani zmanjšala za okoli 4 % in je znašala že 1.486 evrov. Kazalnik EBITDA se je v lanskem letu povečal za okoli 9 % in je znašal 2,5 mio evrov. Podjetje ima še vedno bonitetno oceno 8, kar pomeni nizko tveganje pri poslovanju s tem podjetjem.
S tretjega na četrto mestu je letos zdrsnilo podjetje Kea d.o.o. Šentjur, katerega direktor je Boštjan Kukovičič, ki se je letos uvrstil na 23. mesto lestvice najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja zadnjega desetletja.
Kea je lani celotne prihodke povečala za 1,2 mio evrov. Ustavili so se pri 40 mio evrih. Čisti dobiček v tem podjetju že nekaj let dosega konstantno rast. Lani se je ta povečal za dobrih 15 % in je znašal 927 tisoč evrov. Kea je v letu 2018 nekoliko dvignila število zaposlenih, za pet. V 2018 je tako zaposlovala 256 ljudi, ki so prejemali 1.159 evrov povprečne bruto plače, kar je za dobrih 7 % več kot leta 2017. Za malenkost (okoli 90 tisoč evrov) se je izboljšal tudi kazalnik EBITDA. Ta je v letu 2018 znašal 1,5 mio evrov. Bonitetna ocena podjetja Kea je padla za eno stopnjo in znaša 7, kar Keo označuje za podjetje s katerim poslovati predstavlja nizko tveganje.
Na petem mestu je tudi letos podjetje GIC gradnje d.o.o. iz Rogaške Slatine, katerega direktor Ivan Cajzek se je letos uvrstil na 19. mesto lestvice najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja zadnjega desetletja.
Podjetje GIC Gradnjam je letos uspel pridobiti tudi velik posel za gradnjo novega terminala na ljubljanskem letališču, zato je pričakovati, da bo poslovanje tega podjetja prihodnje leto še boljše.
Podjetje GIC Gradnje zadnja leta dosega konstantno rast poslovanja. Celotni prihodki podjetja so lani tako znašali 37 mio evrov, kar je za dobre 4 mio evrov (cca. 11 %) več kot leto poprej. Podjetje beleži rast tudi pri ustvarjenem čistem dobičku. Ta se je lani povečal za okoli 22 tisoč evrov in se je ustavil pri 603 tisoč evrih. Lani so zaposlovali 94 ljudi, kar je tri več kot leto poprej. Tudi zaposlenim v tem podjetju se je plača lani povečala za slabih 7 % in je presegla mejo dveh tisočakov. Lani je tako povprečna bruto plača znašala 2.121 evrov. Za skoraj 40 % se je izboljšal tudi kazalnik EBITDA. Ta je namreč še leta 2017 znašal 1,2 mio evrov, lani pa že dobrih 1,6 mio evrov. Bonitetna ocena podjetja je še vedno 7, kar ga označuje za podjetje s katerim poslovati predstavlja nizko tveganje.
Na šestem mestu lestvice je tudi letos podjetje Pišek – Vitli Krpan d.o.o. iz Šmarja pri Jelšah, katerega direktor Franc Pišek se je letos uvrstil na 11. mesto lestvice najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja zadnjega desetletja. Podjetje je lani odprlo tudi Gostilno Krpan v Šmarju pri Jelšah.
Podjetje Pišek – Vitli Krpan d.o.o. je od leta 2016 svoje celotne prihodke povečalo za preko 60 %. Lani so tako celotni prihodki znašali že 35 mio evrov. To je 25 % več kot v letu 2017.
Skokovito rast je podjetje Pišek – Vitli Krpan lani zabeležilo tudi pri ustvarjanju čistega dobička. Tega so glede na leto poprej povečali za okrogel milijon evrov oz. za 155 %. Lani je čisti dobiček tega podjetja tako znašal 1,6 mio evrov. Podjetje je lani zaposlovalo 214 ljudi, kar je 15 več kot leto poprej. Za dobrih 5 % se je lani v tem podjetju dvignila tudi povprečna bruto plača. Ta znaša 1.626 evrov. Tudi kazalnik EBITDA se je lani povečal za skoraj 30 %. V letu 2018 je znašal 3,6 mio evrov. Pišek – Vitli Krpan drži tudi visoko bonitetno oceno 9, kar ga označuje kot odličen subjekt vreden zaupanja pri poslovanju.
Do desetega mesta se po višini prihodkov zvrstijo še Tajfun Planina d.o.o., Planina pri Sevnici (28 mio prihodkov, 1,7 mio evrov čistega dobička, 189 zaposlenih, katerih povprečna bruto plača znaša 1.893 evrov, EBIDTA 3,2 mio evrov, bonitetna ocena 8), Alpos Metalurgija d.o.o., Šentjur (27 mio prihodkov, 1,1 mio evrov čistega dobička, 40 zaposlenih, ki so imeli v povprečju 1.215 evrov povprečne bruto plače, EBITDA 1,4 mio evrov, bonitetna ocena 10), Terme Olimia d.d., Podčetrtek (23 mio prihodkov, 2,3 mio evrov čistega dobička, 276 zaposlenih, ki so imeli v povprečju 1.533 evrov povprečne bruto plače, EBITDA 6,3 mio evrov, bonitetna ocena 6), Hrib d.o.o., Dobje pri Planini (21 mio prihodkov, 21 tisoč evrov čistega dobička, 53 zaposlenih, ki so imeli v povprečju 1.747 evrov povprečne bruto plače, EBITDA 529 tisoč evrov, bonitetna ocena 4) in Kmetijska zadruga Šmarje z.o.o. (18 mio prihodkov, 197 tisoč evrov čistega dobička, 75 zaposlenih, ki so imeli v povprečju 1.230 evrov bruto plače, EBITDA 576 tisoč evrov, bonitetna ocena 8)
V celotni celjski regiji oz. savinjski statistični regiji so po višini celotnih prihodkov najmočnejši: Gorenje d.d. Velenje (842 mio evrov celotnih prihodkov in 127 mio evrov izgube), Engrotuš (482 mio evri celotnih prihodkov in 1,7 mio čistega dobička), BSH HIŠNI APARATI d.o.o.Nazarje (318 mio evri celotnih prihodkov in 11,4 mio čistega dobička), Odelo d.o.o. Prebold (206 mio evrov celotnih prihodkov in 12 mio čistega dobička) ter TEŠ d.o.o. (203 mio evrov celotnih prihodkov in kar 59 mio evrov čiste izgube).
Najvišji čisti dobiček v celotni savinjski statistični regiji je lani doseglo podjetje Cinkarna Celje d.d. (183 mio evrov celotnih prihodkov in 31 mio čistega dobička. Povprečna bruto plača v tem podjetju je 2.116 evrov).
Šampioni ustvarjenega dobička
Če upoštevamo samo kriterij čistega dobička so v prvi deseterici podjetij na območju KiO, poleg nekaterih že naštetih, še MOS Servis d.o.o., Podplat z 1,4 mio čistega dobička (14 mio evrov celotnih prihodkov, 103 zaposleni, povprečna bruto plača: 2.306 evrov), SILO Jeličić d.o.o. Rogaška Slatina z 1,3 mio čistega dobička (13 mio evrov celotnih prihodkov, 104 zaposleni, povprečna bruto plača: 899 evrov), VOC Ekologija d.o.o., Šentjur s 1,3 mio evrov čistega dobička (15 mio evrov celotnih prihodkov, povprečna bruto plača: 1.765 evrov), KIT-AK gradnje d.o.o. Rogaška slatina z 1,2 mio evri čistega dobička (9,5 mio evrov celotnih prihodkov, Povprečna bruto plača: 1.244 evrov), Petek Proces d.o.o., Rogatec z 1,2 mio čistega dobička (7,4 mio evrov celotnih prihodkov, povprečna bruto plača: 2.111 evrov), nad milijon evrov čistega dobička pa je ustvarila še Kozmetika Afrodita d.o.o., Rogaška Slatina z 1,1 mio čistega dobička (16 mio evrov celotnih prihodkov, 137 zaposlenih, povprečna bruto plača: 2.151 evrov).
Kdo so največji zaposlovalci KiO
Med deset največjih zaposlovalcev na območju KiO se, poleg nekaterih že naštetih, uvrščajo še Z.R. zdravstvo d.o.o. Rogaška Slatina s 162 zaposlenimi, ki imajo v povprečju 1.751 evrov bruto plače, ZD Šmarje pri Jelšah** s 134 zaposlenimi, podatek o plači ni znan, Vrtec Šentjur** s 133 zaposlenimi, podatek o plači ni znan, Napi d.o.o. Podplat s 123 zaposlenimi, ki imajo v povprečju 876 evrov bruto plače, Hotel Sava Rogaška d.o.o. s 120 zaposlenimi, ki imajo v povprečju 1.302 evrov bruto plače, OŠ Šmarje pri Jelšah** s 118 zaposlenimi, podatek o plači ni znan, Tegometall Oprema Trgovin d.o.o. s 110 zaposlenimi, ki imajo v povprečju 1.500 evrov bruto plače, nad sto zaposlenih pa imajo še v Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah** s 107 zaposlenimi, podatek o plači ni znan.
Zmagovalci po občinah glede na celotne prihodke in dobiček so:
Občina Bistrica ob Sotli – Po prihodkih (če ne upoštevamo Občine Bistrica ob Sotli z 1,6 mio evi in OŠ Bistrica ob Sotli z 1,4 mio evri**) MM Tehnika d.o.o. (1,2 mio prihodkov, 23 tisoč dobička, 6 zaposlenih, 865 evrov povprečna bruto plača), po čistem dobičku pa Ar plane d.o.o. (291 tisoč evrov prihodkov, 60 tisoč evrov čistega dobička, 4 zaposleni, 1.567 evrov povprečne bruto plače). Po podatkih eBonitet je sicer po dobičku na prvem mestu podjetje RMZ Holding d.o.o., ki izkazuje 553 tisoč evrov celotnih prihodkov in kar 462 tisoč evrov dobička, a je podjetje blokirano.
Občina Dobje – Hrib d.o.o. z najvišjimi celotnimi prihodki, po čistem dobičku pa podjetje Avtoprevozništvo Jože Gračnar s.p. (489 tisoč evrov celotnih prihodkov, 133 tisoč evrov čistega dobička, 5 zaposlenih, 882 evrov povprečna bruto plača)
Občina Kozje – Po prihodkih (če ne upoštevamo občine Kozje s 3,8 mio evri celotnih prihodkov**) Rajmax d.o.o. (3,7 mio prihodkov, 83 tisoč dobička, 32 zaposlenih, 1.236 evrov povprečna bruto plača), po čistem dobičku pa Dionizij d.o.o. (718 tisoč evrov prihodkov, 110 tisoč evrov čistega dobička, 5 zaposlenih, 1.173 evrov povprečne bruto plače).
Občina Podčetrtek – Terme Olimia d.d. (najboljša tako po prihodkih, kot po dobičku)
Občina Rogaška Slatina – Jagros d.o.o. (najboljši v obeh kategorijah)
Občina Rogatec – Petek Proces d.o.o. (najboljši v obeh kategorijah)
Občina Šentjur – Po prihodkih AHAC d.o.o., po čistem dobičku pa Tajfun Planina d.o.o.
Občina Šmarje pri Jelšah – Pišek – Vitli Krpan d.o.o. (najboljši v obeh kategorijah)
*Celotni prihodki so seštevek sledečih kategorij iz izkaza poslovnega izida : Čisti prihodki od prodaje, Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje, Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve, Drugi poslovni prihodki, Finančni prihodki in Drugi prihodki.
**subjekti financirani iz državnega proračuna
B.S., vir: EBONITETE.SI (bonitete podjetij)
