To so najmočnejša, najbogatejša in najbolj dobičkonosna podjetja Kozjanskega in Obsotelja leta 2017

29. 9. 2018 10:04

Tudi v letu 2017 je bilo podjetje z največ ustvarjenimi celotnimi prihodki* na območju Kozjanskega in Obsotelja Jagros d.o.o., ki je tudi najbolj dobičkonosno podjetje v regiji. Največji zaposlovalec regije je Steklarna Rogaška d.o.o.. Izmed največjih pa najvišje povprečne bruto plače izplačuje podjetje MOS Servis d.o.o..

Seznam podjetij, ki so lansko poslovno leto zaključila v prvi deseterici:

jagrosTudi v letu 2017 je z naskokom na prvem mestu podjetje Jagros d.o.o. s sedežem v Podplatu, ki je celotne prihodke v primerjavi z letom 2016, v letu 2017 še povečalo skoraj za desetino. V letu 2017 so tako celotni prihodki podjetja znašali slabih 123 mio evrov. Takšno vsakoletno rast prihodkov v Jagrosu beležijo že zadnjih nekaj let. Malenkost drugačna zgodba je z lani ustvarjenim čistim dobičkom, ki je napram leta 2016 padel za slabega pol milijona evrov.

V letu 2017 je čisti dobiček znašal 6,7 mio evrov. Jagros je lani tudi veliko zaposloval. Če je še leta 2016 zaposloval 515 ljudi, jih je bilo lani v tem podjetju zaposlenih že 581. Tudi povprečna bruto plača v podjetju se je zvišala za 49 evrov. V letu 2017 je tako znašala 1.289 evrov. Kazalnik EBITDA (dobiček pred obrestmi, davki, odpisi in amortizacijo) je ostal na skoraj isti ravni kot lani. V letu 2017 je znašal slabih 11 mio evrov. Bonitetna ocena podjetja Jagros je 10, kar pomeni odličen in zaupanja vreden poslovni subjekt. Solastnik in direktor podjetja, Franc Jager, je 2. najvplivnejši na lestvici Najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja v letu 2018.

ahacNa drugo mesto se je tokrat prebilo podjetje Ahac d.o.o. s sedežem v Grobelnem, ki je pred dnevi odprlo nova skladišča v Središču ob Dravi. Rast podjetja Ahac je zaznati že nekaj let zapored. Lani je podjetje ustvarilo dobrih 42 mio evrov celotnih prihodkov, kar je skoraj pet milijonov več kot leto poprej. Tudi čisti dobiček tega podjetja se je povečal za več kot tretjino. Lani je tako znašal že 944 tisoč evrov, medtem ko je leto poprej dosegel 705 tisoč evrov. Lani so zaposlovali 84 ljudi, kar je 5 več kot leta 2016. V lanskem letu se je občutno povečala tudi povprečna bruto plača zaposlenih, ta je lani znašala že 1.545 evrov, še leto poprej pa je bila 263 evrov nižja, torej 1.282 evrov. Tudi kazalnik EBITDA se je v lanskem letu občutno povečal, skoraj za pol milijona evrov. Znašal je 2,3 mio evrov, leto poprej pa dobrih 1,8 mio evrov. Podjetje ima bonitetno oceno 8, kar pomeni nizko tveganje pri poslovanju s tem podjetjem.

keaNa tretje mesto se je prebilo podjetje Kea d.o.o. Šentjur. Kea je celotne prihodke v letu 2017 povečala za desetino. Znašali so slabih 39 mio evrov, leto poprej pa dobrih 34 mio evrov. Dobiček so lani povečali iz 709 tisoč evrov leta 2016, na 806 tisoč evrov v lanskem letu. Kea je v letu 2017 tudi intenzivno zaposlovala, saj je bilo v njihovem podjetju zaposlenih kar 31 ljudi več kot leta 2016. V 2017 je podjetje imelo 251 zaposlenih, ki so prejemali 1.079 evrov povprečne bruto plače, kar je le za odtenek več kot leto poprej. Za malenkost (50 tisoč evrov) se je izboljšal tudi kazalnik EBITDA. Ta je v letu 2017 znašal 1,4 mio evrov. Podjetje Kea premore bonitetno oceno 8, kar pomeni nizko tveganje pri poslovanju s tem podjetjem.

steklarna-rogaskaNa četrto mesto je letos padlo podjetje Steklarna Rogaška d.o.o. iz Rogaške Slatine, kar je nekako pričakovano saj so celotni prihodki podjetja padli za skoraj četrtino. Iz 46 mio evrov v 2016 na 35 mio evrov v letu 2017. (POJASNILO: Podatki za Steklarno Rogaška niso primerljivi z ostalimi gospodarskimi subjekti v tem prispevku, saj zajemajo le poslovanje za obdobje 9 mesecev. Če torej njihov rezultat preračunamo na letno raven dobimo primerljive rezultate s predhodnim obdobjem, kar bi Steklarno Rogaška umestilo na drugo mesto naše lestvici****)

Tudi čisti dobiček podjetja se je drastično zmanjšal, in sicer za polovico. Še v letu 2016 je znašal 4 mio evrov, lani pa še samo 2 mio evrov (tudi tu je potrebno upoštevati, da je v podatke za leto 2017 všteto le devetmesečno obdobje). Podjetje je napram preteklega primerjalnega leta, v letu 2017 obdržalo praktično enako število zaposlenih. Teh je bilo v lanskem letu 795. Je pa zaposlenim drastično padla plača, s 1.307 evrov v letu 2016, na 1.047 evrov v letu 2017. Tudi kazalnik EBITDA se je poslabšal za pol milijona evrov. V letu 2017 je znašal 5 mio evrov. Steklarna Rogaška pa še vedno drži visoko bonitetno oceno 9, kar jo označuje kot odličen subjekt vreden zaupanja pri poslovanju.

gic-gradnjePeto mesto tako kot lani zaseda podjetje GIC gradnje d.o.o. iz Rogaške Slatine, ki zadnja leta vseskozi enakomerno raste. Podjetje je lani ustvarilo za dobre 4 mio evrov več celotnih prihodkov, kot leto poprej. Lani so celotni prihodki tako znašali slabih 33 mio evrov, leto poprej pa 28,5 mio evrov. Za dobrih 10 tisoč evrov so zvišali tudi čisti dobiček. Ta je lani znašal 586 tisoč evrov.

Lani so zaposlovali 90 ljudi, kar je eden več kot leto poprej. Zaposleni v tem podjetju so prejemali za 80 evrov višjo povprečno bruto plačo, kot leta 2016. Lani je povprečna bruto plača znašala 1.987 evrov. Se je pa skoraj za petino poslabšal kazalnik EBITDA. Ta je leta 2016 znašal slabih 1,5 mio evrov, lani pa 1,2 mio evrov. Bonitetna ocena podjetja je 7, kar ga označuje za podjetje s katerim poslovati predstavlja nizko tveganje.

Do desetega mesta se po višini prihodkov zvrstijo še Pišek-Vitli Krpan d.o.o., Šmarje pri Jelšah (dobrih 28 mio prihodkov, 645 tisoč evrov čistega dobička, 199 zaposlenih, ki so imeli v povprečju 1.545 evrov povprečne bruto plače, EBITDA 2,8 mio evrov, bonitetna ocena 9), Hrib d.o.o., Dobje pri Planini (21 mio prihodkov, 39 tisoč evrov čistega dobička, 47 zaposlenih, ki so imeli v povprečju 1.744 evrov povprečne bruto plače, EBITDA 497 tisoč evrov, bonitetna ocena 3), Terme Olimia d.d., Podčetrtek (20 mio prihodkov, 757 tisoč evrov čistega dobička, 267 zaposlenih, ki so imeli v povprečju 1.426 evrov bruto plače, EBITDA 5 mio evrov, bonitetna ocena 6), Tajfun Planina d.o.o., Planina pri Sevnici** (slabih 20 mio prihodkov, 473 tisoč evrov čistega dobička, 202 zaposlenih, katerih povprečna bruto plača znaša 1.405 evrov), in Kmetijska zadruga Šmarje z.o.o. (17 mio prihodkov, 82 tisoč evrov čistega dobička, 72 zaposlenih, ki so imeli v povprečju 1.205 evrov bruto plače, EBITDA 478 tisoč evrov, bonitetna ocena 8).

V celotni Savinjski statistični regiji je vodilno podjetje po ustvarjenih celotnih prihodkih iz poslovanja podjetje Gorenje d.d., Velenje (844 mio evrov celotnih prihodkov in 473 tisoč evrov čistega dobička, 1.424 evrov povprečne bruto plače). Glede čistega dobička pa je vodilno podjetje Cinkarna Celje d.d., ki je ustvarila 29 mio evrov dobička (povprečna bruto plača: 2.085 evrov).

Šampioni ustvarjenega dobička

Če upoštevamo samo kriterij čistega dobička so v prvi deseterici podjetij na območju KiO, poleg nekaterih že naštetih, še MOS Servis d.o.o., Podplat z dobra 2 mio čistega dobička (povprečna bruto plača: 2.085 evrov), Petek Proces d.o.o., Rogatec z 1,2 mio čistega dobička (povprečna bruto plača: 2.011 evrov), VOC Ekologija d.o.o., Šentjur z 922 tisoč evri čistega dobička (povprečna bruto plača: 1.579 evrov), MONT-PLAN Rogaška d.o.o. z 822 tisoč evri čistega dobička (povprečna bruto plača: 1.448 evrov), Občina Rogaška Slatina** z 819 tisoč evri dobička ter ALPOS Alu, d.o.o., Šentjur*** s 756 tisoč evri čistega dobička.

V Savinjski statistični regiji je sicer najvišji čisti dobiček ustvarilo podjetje KLS Ljubno d.o.o.in predstavlja skoraj dvakratnik dobička podjetja Jagros d.o.o.. KLS je ustvaril dobrih 13 mio evrov čistega dobička (prihodki iz poslovanja so znašali 42 mio evrov, imajo 233 zaposlenih, njihova povprečna bruto plača pa znaša 1.916 evrov.)

Med deset največjih zaposlovalcev na območju KiO se, poleg nekaterih že naštetih, uvrščajo še Napi d.o.o. Podplat s 137 zaposlenimi, ki imajo v povprečju 855 evrov bruto plače, Z.R. zdravstvo d.o.o. Rogaška Slatina s 137 zaposlenimi, ki imajo v povprečju 1.952 evrov bruto plače, Kozmetika Afrodita d.o.o., Rogaška Slatina s 131 zaposlenimi, ki v povprečju prejemajo 2.006 evrov bruto plače, Vrtec Šentjur s 127 zaposlenimi (podatek o plači ni znan) ter Alpos Alu d.o.o. Šentjur s 84 zaposlenimi in 1.379 evriv povprečne bruto plače.

Zmagovalci po občinah glede na celotne prihodke in dobiček so:

Občina Podčetrtek – Terme Olimia d.d. (najboljša tako po prihodkih, kot po dobičku)

Občina Šmarje pri Jelšah – Jagros d.o.o. (najboljši v obeh kategorijah)

Občina Rogaška Slatina – Steklarna Rogaška d.o.o. (najboljši v obeh kategorijah)

Občina Šentjur – AHAC d.o.o. (najboljši v obeh kategorijah)

Občina Rogatec – Po prihodkih Mesnine Žerak d.o.o. (6,8 mio evrov prihodkov, slabih 49 tisoč evrov čistega dobička, 47 zaposlenih, 978 evrov povprečne bruto plače), po čistem dobičku pa Petek Proces d.o.o. (6,8 mio celotnih prihodkov, 1,2 mio evrov čistega dobička, 36 zaposlenih in kar 2.011 evrov povprečne bruto plače)

Občina Kozje – Po prihodkih (če ne upoštevamo občine Kozje s 3,8 mio evri celotnih prihodkov**) Rajmax d.o.o. (3,6 mio prihodkov, 83 tisoč dobička, 30 zaposlenih, 1.257 evrov povprečna bruto plača), po čistem dobičku pa Alojz Godler s.p. (456 tisoč evrov prihodkov, 144 tisoč evrov čistega dobička, 4 zaposlenih, 977 evrov povprečne bruto plače)

Občina Bistrica ob Sotli – Po prihodkih (če ne upoštevamo Občine Bistrica ob Sotli s 1,6 mio evi in OŠ Bistrica ob Sotli z1,3 mio evri**) MM Tehnika d.o.o. (1,2 mio prihodkov, 22 tisoč dobička, 7 zaposlenih, 833 evrov povprečna bruto plača), po čistem dobičku pa Ar plane d.o.o. (299 tisoč evrov prihodkov, 67 tisoč evrov čistega dobička, 6 zaposlenih, 1.233 evrov povprečne bruto plače)

Občina Dobje – Hrib d.o.o. z najvišjimi celotnimi prihodki, po čistem dobičku pa podjetje Grales d.o.o. (1,5 mio prihodkov, 316 tisoč dobička, 7 zaposlenih, 896 evrov povprečna bruto plača)

*Celotni prihodki so seštevek sledečih kategorij iz izkaza poslovnega izida : Čisti prihodki od prodaje, Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje, Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve, Drugi poslovni prihodki, Finančni prihodki in Drugi prihodki.

**subjekti financirani iz državnega proračuna

***Podatki za leto 2016, saj za podjetji Tajfun in Alpos še niso znani podatki za leto 2017

****Steklarna Rogaška d.o.o. je ob spremembi lastništva v letu 2014 spremenila tudi poslovno leto, ki ni bilo enako koledarskemu. To pomeni, da je od takrat vsako poslovno leto trajalo od 1. aprila do 31 marca. Steklarna je v obdobju od 1. 4. 2016 do 31. 3. 2017 realizirala 46 mio evrov celotnih prihodkov, kar je v javno dostopnih evidencah zavedeno pod poslovno leto 2016. Ker pa je Steklarna s 1. 1. 2018 ponovno prešla na koledarsko leto, pa podatki za leto 2017 zajemajo zgolj devetmesečno obdobje. Če torej 9 mesečne podatke pretopimo v letne, celotni prihodki za leto 2017 znašajo dobrih 46 mio evrov.

B.S., vir: ebonitete.si

Oznake: , , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
157 queries in 0,561 seconds.