10 najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja zadnjega desetletja

15. 2. 2019 0:43

Politiki, podjetniki, odvetniki in kulturnik so torej najvplivnejši ljudje Kozjanskega in Obsotelja v zadnjih desetih letih. Gre za same težkokategornike, ljudi, ki na svojem področju sodijo v samo špico najuspešnejših. Njihova dejanja so v minulih desetih letih tako ali drugače krojila usodo na stotine, morda celo tisoče ljudi.

Vabljeni k branju njihovih predstavitev.

IME IN PRIIMEK PREDSTAVITEV 10NAJVPLIVNEJŠIH KIO DESETLETJA
1 Zdravko Počivalšek

pocivalsek

 

 

Dvakrat prvi, dvakrat drugi, štirikrat tretji in enkrat četrto uvrščeni na naših vsakoletnih lestvicah je minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, nedvomno najvplivnejši človek Kozjanskega in Obsotelja v minulem desetletju.

In pomembno je, da svoj ugled in vpliv, ki ga ima v slovenski družbi, ne samo zaradi ministrske funkcije, temveč tudi/predvsem avtoritete uspešnega menedžerja, v izobilju uporablja za pomoč svojemu domačemu okolju, kjer koli in kakorkoli je to mogoče.

Ne samo, da v Kozjansko in Obsotelje usmerja državna in evropska sredstva, pri vzponu v turistične in poslovne vrhove pomaga tudi številnim sposobnim lokalnim rojakom, kjerkoli pač mu to omogoča bodisi politična funkcija, bodisi menedžerski ugled (ali oboje).

Slednje znajo prepoznati tudi njegovi lokalni rojaki, ki do ga na zadnjih volitvah prepričljivo, s podvojenim rezultatom, kot ga je njegova SMC dosegla na državni ravni, izvolili za poslanca državnega zbora.

A ker je Počivalšek pravo nasprotje svojega priimka, je bilo od začetka jasno, da počivanje v poslanskih klopeh ni zapisano v njegovih genih ter da je politiki ostal izključno zato, da bi lahko nadaljeval štiriletno delo na ministrstvu za gospodarstvo.

Da tej funkciji in vladi kot celoti daje značaj in pečat, priča tudi to, da je medijsko eden najbolj izpostavljenih ministrov, ki se največkrat pojavlja v specializiranih televizijskih oddajah o velikih slovenskih gospodarskih zgodbah in v zvezi z upravljanjem velikih paradržavnih institucij, kot so SDH in DUTB. Slednje ni veljalo prav za vse dosedanje gospodarske ministre.

2  

Franc Jager

franc-jager-mali

 

 

Leta 1989 je bila ena prodajalna, danes, 30 let kasneje, jih je že 40. Podjetje, ki ga je še v nekdanji državi ustanovil nekdanji komercialist Hmezada, je v treh desetletjih zraslo do enega največjih igralcev na slovenskem trgu.

Družinsko podjetje je sprva zaposlovalo le štiri ljudi, danes je v Trgovinah Jager in drugih obratih podjetja Jagros zaposlenih več kot 600 uslužbencev. Prava podjetniška gazela, torej, kar potrjujejo tudi številne nagrade.

“Izkoriščamo prednost za slovenske razmere velikega, na globalnem področju pa majhnega podjetja, ki se lažje in hitreje prilagaja zahtevam svojih potrošnikov,” del (uspešne) strategije razkriva direktor in lastnik, ki se je ob podjetniških preizkusil tudi v političnih vodah, bil v treh mandatih občinski svetnik v Šmarju pri Jelšah.

Strategija je uspešna, podjetje Jagros je leta 20117 preseglo 122 milijonov evrov prihodkov. Francu se za prihodnost podjetja in blagovne znamke ni bati, saj po njegovih stopinjah že več let uspešno stopajo tudi njegovi sinovi, naj bi počasi, a zanesljivo prevzemali vajeti v svoje roke. Slišati je celo, da se naj bi Franc od podjetja počasi že oziral k morebitni drugi veliki investiciji v domačem okolju.

Jagri so najpremožnejša družina Obsotelja in Kozjanskega ter tretja na Štajerskem. Vsaj če gre verjeti oceni revije Manager, ki jih je na zadnjem seznamu najbogatejših Slovencev uvrstila na 17. mesto.

Če je bilo premoženje Franca Jagra leta 2009, ko smo prvič sestavili lestvico najvplivnejših Obsotelja in Kozjanskega, vredno dobrih 14 milijonov evrov, danes že presega 70 milijonov.

3 Iztok Špan

Direktor planinskega Tajfuna je stalnica vrha naših lestvic skozi vso desetletje. Podjetje je v tem času, kakor tudi on sam, prejelo številna priznanja tako na področju gospodarstva kot v lokalni skupnosti.

V letu 2018 je s strani Gospodarske zbornice Slovenije prejel priznanje za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke, njegovo ime pa je zapisano na »steni slavnih« v Domu gospodarstva. Na sejmu Agra so prejeli zlato medaljo.

V letu 2017 je Tajfun ustvaril 24 milijonov evrov prihodkov, kar je četrtinska rast glede na leto 2016. Rekordno številko je zabeležilo tudi postojnski Tajfun LIV z 7,7 mio prihodkov. Skupno število zaposlenih presega 300.

Tajfun je prisoten v 40 državah, lasti pa si okoli 70 blagovnih znamk, modelov in patentov. Lansko pomlad so zagnali stroje na novih proizvodnih površinah, ki so zanimivi tudi z vidika arhitekture.

4 dr. Vinko Gorenak
 V naše kraje priženjeni Pohorc javnost polarizira približno po isti ločnici, kot je polarizirana slovenska politika. Tako močno, kot ga nekateri ne marajo, ga imajo drugi za izjemno politično avtoriteto in enega najpomembnejših političnih osebnosti Republike Slovenije zadnjih petindvajsetih let.

Da je takšnih v naših krajih več kot njegovih nasprotnikov pričajo tri izvolitve v državni zbor v našem okraju. Četrtič si je bolj želel upokojitve kot še enega mandata in se je v dobro stranke žrtvoval s kandidaturo v neizvoljivem celjskem okraju. S tem je tudi na koncu kariere prikazal nesebično zvestobo skupni ideji in kolektivnemu cilju stranki SDS, katere član je vrsto let.

A še pred dokončnim umikom iz politike, ki se ga veseli približno toliko kot ga privlačijo pisateljske ambicije po knjigi ali dveh s področja politike in nacionalne varnosti, je odigral ključno vlogo pri pridružitvi stranke SDS k skupni podpori pomladnih strank neodvisnemu kandidatu Matiji Čakšu za župana Občine Šmarje pri Jelšah. S tem je tvegal razkol v lokalnem odboru in tudi razpad kakšnega prijateljstva, a Šmarje pri Jelšah je po štirih letih ponovno dobilo župana, izhajajočega iz vrednot slovenske pomladi.

5 Roman Moškotevc

images_slike3_ured8_vplivni_roman_moskotevc_mali

 

Če bi hoteli nanizati vse pretekle in aktualne dejavnosti Romana Moškotevca, bi nekajkrat presegli predvideni prostor.

Na naši lestvici je začel na 16. mestu in se poslej vseskozi vzpenjal. Skladno s tem s povečuje tudi poslovanje njegovega »imperija«, ki ne obsega samo živilsko-pijačarskega grosista Ahac, ki zastopa številne najbolj znane blagovne znamke, ampak vključuje tudi cestni podjetji VOC Celje, VOC Ekologija, Radio Štajerski val in nenazadnje gostilno Pri Ahacu.

Vsi skupaj so v letu 2017 pridelali več kot 90 milijonov evrov prihodkov in zaposlovali 450 ljudi.

Nesojeni poslanec SLS in nekdanji državni prvak v karateju je tudi predsednik Taekwon do kluba Ahac. Leta 2017 je v Šentjur pripeljal Merkur in zaradi tega kasneje ustanovil tudi VOC trgovino.

V začetku tega leta je postal lastnik šentjurskega hotela, ki je bil pred desetletjem pojem za širšo regijo.

6  

Peter Misja

 

 

 

 

Jeseni je nastopil četrti mandat župana Občine Podčetrtek, drugič doslej pa sploh ni imel protikandidata. Občina velja za eno najbolj razvojno prodornih, tako da na stenah tajništva občine zmanjkuje prostora za priznanja, tako domača kot tudi tuja.

Lani je bil Podčetrtek znova razglašen za najlepši in najbolj gostoljuben zdraviliški kraj v Sloveniji, prejeli pa so tudi priznanje na Dnevih slovenskega turizma, in sicer za izjemen prispevek pri razvoju turistične društvene organizacije.

Gre za nekaj, kar v mnogih okoljih še vedno niso doumeli, in sicer, da za uspeh niso dovolj samo metri asfalta, ampak tudi povezovanje ljudi.

Za nov mandat predsednika Turistične zveze Slovenije se 50-letnik ne bo potegoval, a na obzorju so že novi izzivi v okviru Skupnosti občin Slovenije, kjer je član predsedstva.

7 Nina Zidar Klemenčič
 Javno pogosto izpostavljena odvetnica iz Šmarja pri Jelšah, živeča v Lukovici pri Ljubljani, je v zadnjih desetih letih zastopala kar nekaj pomembnih strank iz slovenske javne scene. Ob izbruhu afere Patria je uspešno zastopala takratnega predsednika vlade Janeza Janšo, nekaj kasneje tudi kardinala Franca Rodeta, ko so ga obtožili očetovstva Petra S..

Ko je njen mož Goran Klemenčič v Cerarjevi vladi postal minister za pravosodje, se je nekoliko umaknila iz javnosti in se podala tudi v dobrodelnost. Bila je pobudnica projekta Botrstvo – brezplačna pravna pomoč, aktivna je tudi pri projektu Veriga dobrih ljudi, ki družinam po Sloveniji pomaga, da se rešijo iz primeža revščine.

Ob pohvalah zaradi dobrodelnosti pa je v minulih letih nanjo letelo tudi nekaj kritik, verjetno tudi zaradi politično izpostavljenega moža. Mediji so omenjali nakup luksuzne notarske vile v Lukovici, pa, da so ji v času ministrovanja njenega moža posli z državnimi institucijami močno porasli.

Naključje ali ne, o tem priča tudi aplikacija errar.si, ki kaže znatno povečanje poslovanja z državo v letih 2014, 2015 in 2016, nakar so vsote nekoliko padle. Glavne stranki Zidar-Klemenčičeve sta bili DUTB (slaba banka – dobrih 293 tisočakov), KBM Leasing d.o.o. v likvidaciji (183 tisoč evrov).

Kakorkoli, Zidar-Klemenčičevi je težko očitati “šlepanje” na moža, saj gre za sposobno odvetnico, katere pravnih storitev si lahko želi prav vsak, ki jih potrebuje in bi si jih lahko tudi privoščil.

8 Danica Zorin MijošekUrednistvo_vplivni_danicazm_mala

 

Pred 49 leti je Slatinčanka stopila na samostojno podjetniško pot, v sodelovanju z Zdraviliščem Rogaška odprla prvi kozmetični salon. zaradi pomanjkljive ponudbe kozmetičnih izdelkov na trgu je dejavnost razširila in rodila se je Kozmetika Afrodita.

Osamosvojitev Slovenije je slatinskemu podjetju omogočilo skok na tuje trge in krepitev blagovne znamke. Danes so izdelki Kozmetike Afrodita – več kot 700 so jih razvili v pol stoletja – dostopni na 20 tujih trgih, podjetje pa zaposluje več kot 130 ljudi.

Danica Zorin Mijošek ostaja 100 % lastnica in direktorica svojega podjetja, čeprav je hkrati tudi upokojenka. Rasti Kozmetike Afrodita pa kar ni videti konca. V 2017 so ustvarili že 15 milijonov evrov prometa ter 712 tisočakov čistega dobička.

9 Aleš Rojs

images_slike3_ured6_vplivni_a_rojs

 

 Aleš Rojs je eden tistih izjemno vplivnih slovenskih odvetnikov, ki, če se le da, ostaja v senci velikih poslov, za katere pravno skrbi. A Šmarčan je 28 odstotni lastnik največje odvetniške hiše v Sloveniji, ki letno obrne okrog 8 milijonov evrov denarja in ustvarja 3 milijonske letne dobičke. Specializirana je na področje gospodarskega prava, zato ne čudi, da smo v minulih letih Rojsa videvali v poslih okrog Hypo Leasinga, Perutnine Ptuj, HSE in Vegrada, kjer je po poročanju medijev  pritegnil tudi pozornost kriminalistov in so na njegov račun padale tudi kazenske ovadbe.

Ali je pri svoji hoji po robu zakona kdaj tudi zdrsnil čez, je težko oceniti, izkušenem odvetniškem mačku pa bo kaj takšnega tudi težko dokazati.

Od držvnih firm je njegova odvetniška družba donosen posel sklenila s Holdingom Slovenske elektrarne (3,6 mio €) in DARS (1,3 mio evrov). Pritoževati pa se verjetno ne more tudi nad posli z Mestno občino Ljubljana, kjer je v zadnjih letih zaslužil dobrih 700 tisočakov. Zoran Janković je sicer Rojsova nekdanja stranka.

O vsem, s čemer se ukvarja, oziroma kje koristi svoj vpliv, je za človeka v senci seveda težko poizvedeti. A če bi vedeli vse, ne bi čudilo, če bi na naši lestvici najvplivnejših poletel še precej višje.

10 Tone Kregar – Tončtone-kregar-mali

 

 

 Več kot dve desetletji doktor zgodovine ustvarja v Muzeju novejše zgodovine Celje. Za kratek čas je muzejsko okolje sicer zamenjal za celjski mladinski center (2000-2002), a se je vrnil v poklic, za katerega se je pripravljal na ljubljanski Filozofski fakulteti, kjer je ob zgodovini diplomiral tudi iz sociologije.

Prejemnik večih Valvasorjevih nagrad za muzeologijo je s položaja kustosa in vodje zgodovinskega oddelka napredoval vse do direktorskega mesta.

Čeprav se je ob njegovem imenovanju razvnela burna razprava, ali je Kregar sploh oddal veljavno kandidaturo – uradno poimenovan Tonček se je prijavil z imenom Tone -, je bil leta 2015 le imenovan za vršilca dolžnosti, nato pa tudi za direktorja.

Še dlje je domačin iz Donačke gore prvi glas skupine Mi2. Prijateljem iz otroštva se je v skupini pridružil leta 1998 ob snemanju albuma Čudo tehnike, ko se je nekdanji duet že odmikal od techno-rap ritmov in vse bolj plul v rokerske vode. Še na petih studijskih albumih in koncertnemu CD-ju Decibeli se je Kregar podpisal pod glavni vokal in številna besedila.

Mi2 so danes ena največjih glasbenih skupin na slovenskem, ki polni prizorišča praktično povsod, kjer se pojavi. Ob tekstih pesmih Kregarjev podpis nosijo tudi številne pronicljive kolumne, ki jih je spisal za Večer, leta 2014 pa izdal v knjigi Kravatni gen.

Njegovo ime se je pred tedni znašlo tudi na seznamu potencialnih kandidatov za naslednika Dejana Prešička na kulturnem ministrstvu, a je Kregar zatrdil, da direktorskega mesta v Muzeju novejše zgodovine sredi mandata nikakor ne bo zapustil.

Z bendom medtem že pripravljajo novo ploščo.

 

Oznake: ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
174 queries in 0,586 seconds.