Najvplivnejši KiO 2013: od 31. do 40. mesta

O sinu (upokojenega) notarja iz Šmarja pri Jelšah je lokalnim sonarodnjakom znanega precej manj kot o med njimi živečem očetu, kar pa še ne pomeni, da ne gre enega najvplivnejših imen v slovenskem odvetništvu.

Poklicna kariera Aleša Rojsa je kot iz kakšnega odvetniškega trilerja znanega ameriškega romanopisca Johna Grishama; milo rečeno razgibana in polna kontroverznosti.

O njegovih domnevnih zgodnjih “uspehih” so na 24ur.com denimo zapisali: “Rojs je tudi znan po eni največjih davčnih utaj v Sloveniji, ko naj bi kot pravni zastopnik Iskra Commerca utajil kar 67 milijonov nekdanjih tolarjev davka.”

Kasneje je Rojs v nekaj odmevnih primerih zastopal sedanjega župana Ljubljane Zorana Jankovića, njegovo ime pa se je v javnosti pojavilo februarja 2011, ko so Avstrijci na slovenskih tleh izvedli bliskovito čistko v slovenski izpostavi Hypo Banke, ki je ob nekaterih domačinih s Planine pri Sevnici z mesta nadzornika banke odnesla tudi Rojsa.

Tovrstnim kariernim madežem navkljub je njegovi odvetniški Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji uspelo pridobiti nekaj močnih strank, tudi med državnimi institucijami, kot so KAD, SOD, DARS, nekatera ministrstva in seveda Mestna občina Ljubljana.Promet je konstantno naraščal in v krizi, ki je spodnesla nekatera druga velika odvetniška imena (Miro Senica …) je pisarna, katere največji deležnik je Aleš Rojs, postala po prihodkih največja v Sloveniji.

Teh je bilo v letu 2012 za 4 milijone evrov, še dve leti prej pa rekordnih 4,6 milijona. 

Po dolgih letih v Šentjurju je trenersko kariero nadaljeval v Rogaški Slatini, kjer na treninge lahko hodi dobesedno v hišnih copatih.

Ekipa drži mesto povsem pri vrhu Lige Telemach, v Ratanski vasi pa vlada prava košarkarska evforija.

Lani mu je Košarkarska zveza zaupala selektorstvo reprezentance do 20 let, a se v Estoniji se z relativno povprečno ekipo ni proslavil. Na funkciji bo tudi na naslednjem evropskem prvenstvu. Lanska predstavitev (48.)

Rojeni Šmarčan, diplomirani obramboslovec, prejemnik bronsatega znaka za vojne zasluge, direktor Poklicne gasilske enote Celje in uspešni rokometni sodnik se je lansko leto prvič prebil na lestvico najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja.

V prostem času rad potuje, med najzanimivejšimi popotniškimi destinacijami, ki jih je obiskal, izpostavlja Kitajsko, ZDA in Afriko. Bil je tudi že v številnih evropskih mestih in deželah, v prihodnosti si želi obiskati Avstralijo in Rusijo za Uralom.

Zadnja leta vodi celjsko SDS, za njim pa je tudi podžupanski mandat v knežjem mestu, ki ga je nadaljeval kot županov pooblašenec, saj kot direktor poklicnih gasilcev te funkcije ni smel več opravljati. Že dolga leta je krvodajalec, redno se ukvarja s športom.

Po uspešni rokometni sodniški karieri. kjer je odsodil 1400 tekem, nekaj tudi na Olimpijskih igrah v Atenah leta 2004, ostaja mednarodno aktiven kot delegat. Vse bolj uspešen je tudi na političnem polju.

Že drugo leto v Državnem svetu predstavlja interese občin s širšega Celjskega.

Podjetje Kemoplast je v predpreteklem letu realizacijo skrčilo za desetino in je znašala 5 mio € z minimalnim prikazanim dobičkom – 3795 evrov. Število zaposlenih pa je ostalo skoraj identično – 35.

Podjetje Petra Lapornika je tudi pokrovitelj veteranske košarkarske lige Kozjansko, sin Luka pa je povsem na koncu izpadel iz izbora za sodelovanje na domačem košarkarskem evropskem prvenstvu. Lanska predstavitev (32.)

Kot direktor RTV Slovenija šesti na lestvici najvplivnejših leta 2009, se je po menjavi vlade in izgubi direktorskega stolčka na nacioanlki s top 50 poslovil vse do lani, ko je ujel rep s 50. mestom.

A Anton Guzej se ponovno vzpenja med najpomembnejše ljudi Kozjanskega in Obsotelja. Po vrnitvi v svet bančništva, ki smo ga podrobno opisali v lanski predstavitvi, je 1. avgusta 2013 postal pooblaščenec uprave NKBM, ki jo vodi njegov stari prijatelj Aleš Hauc.

Na mestu izvršilnega direktorja področja za poslovanje z gospodarstvom v NKBM, kjer je Guzej deloval slabo leto, ga je nasledil njegov dosedanji pomočnik, še en sposoben šmarski finančnik Jernej Močnik.

Guzejevo ime se minulo leto v širši javnosti pojavilo kar nekajkrat. Najprej so na računskem sodišču ocenili, da mu je javna RTV v letu 2010 obračunala in izplačala za 4555 evrov previsoko plačo. Jeseni pa so se z njegovim imenom žogali poslanci državnega zbora. 

Guzej je namreč skupaj s sedanjo premierko Alenko Bratušek med leti 2009-2011 sedel v nadzornem svetu NKBM, ki je anemično spremljal podeljevanje sumljivih kreditov, ki so sedaj pristali, saj veste kje … na ramenih davkoplačevalcev v slabi banki. Bratuškova je v obrambo svoje tedanje funkcije Guzeju prilepila SDS izkaznico, češ, grešili so tudi vaši. Poslanci SDS so članstvo Guzeja v njihovih vrstah zanikali in ga napotili v SLS, a tudi tam zanj niso hoteli slišati. V kateri stranki je tisti večer na koncu pristal, mediji niso poročali, znano pa je, da gre Guzej kot sposoben menedžer desne prominence levim oblastem pošteno v nos. Lanska predstavitev (50.) 

Najboljša slovenska športnica invalidka v letih 2009 in 2010 se je po premoru zaradi porodniškega dopusta vrnila na tekmovališča v showdovnu (športu za invalide, ki spominja na namizni tenis).

Na svetovnem prvenstvu v Kamniku je osvojila 2. mesto in se tako vrnila na stara pota, saj so jo lani ponovno razglasili za naj športnico invalidko Slovenije (v moški konkurenci je zmagal znani plavalec Darko Đurič).   Predlanska predstavitev (47.)

Priljubljena šentjurska trgovina s tehniko Akvonij je v letu 2012 sicer še vedno prikazala slabih 39.000 evrov čistega dobička, a obseg prihodkov od leta 2010 pada. V letu 2012 je znašal kar četrtino manj, dobrih 6 milijonov evrov.

Odpuščanja (26 ljudi na plačilni listi za razliko od 36 leto poprej) so verjetno posledica krize, a Akvonij ostaja trgovina z eno najnižjih cenovnih politik v tej branži na širšem območju. Lanska predstavitev (31.) 

Hrib d.o.o. z Dobja pri Planini je v začetku leta dokončno prevezl podjetje Ekopak iz Trzina, kjer so z dobrih 30.000 evrov iztisnili še preostala 2 odstotka malih delničarjev. Ekipak se ukvarja s predelavo in pakiranjem živil.

Podjetje Hrib je v letu 2012 ustvarilo za 17,1 mio € prihodkov, kar je za 0,4 mio manj kot leta 2011. Zaposlujejo 37 ljudi.

Redno poslujejo tudi z javnimi službami in institucijami, od katerih so (vključno s hčerinskim podjetjem v likvidaciji Gostinstvo Žalec d.o.o.) v minulih enajstih letih prejeli za slaba 4.7 milijona evrov plačil. Največ so v tem obdobju poslovali z vrtcem Šentjur (312.000 evrov), z domom ob Savinji Celje (293.498 evrov), ter z Domom za varstvo odraslih Velenje (264.480 evrov), pri vrhu seznama pa so še DomNine Pokorn Grmovje, Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah, Trubarjev dom upokojencev, Splošna bolnišnica Trbovlje, Vrtec Tončke Čečeve itd. Lanska predstavitev (32.)   

Slatinčan Aleksander Jurkovič se je rodil 1968 v delavski družini. Po vzoru Josipa Broza Tita se je odloči za poklic ključavničarja, a je enako kot Maršal zašel v povsem drugačne vode.

Po prvih samostojnih projektih si je nadel ime Nani Poljanec s sonazivom ljudski ustvarjalec. Njegova najbolj izpostavljena umetniška vloga je zagotovo bila imitacija mafijskega botra Don Corleona v satirično–političnem šovu HriBar na nacionalni TV. Do danes se je umetniški multitalent preizkusil kot igralec, imitator, menedžer, novinar (Rogaške Novice), urednik (fanzin KunstHaus), »etno pomp« arist, modni oblikovalec, kulinarični etnolog, pesnik, pevec, fotograf, proučevalec slatinskega dialekta, šeg in običajev (zgoščenka »Na svoji zemlji« iz leta2001) itd.

Med prijatelji in domačini je znan kot strasten zbiratelj. Najbolj temeljito doslej jeobdelal področje filografije (publikacija Filografska zbirka Ljudskegamuzeja Rogaška Slatina – 2008, prva publikacija na to temo v slovenski
zgodovini, izdal je tudi knjigo s podpisi znanih osebnosti). Ljudski muzej Nanija Poljanca (ustanovljen 2005) je preimenoval v Ljudski muzej Rogaška Slatina, ki je od l. 2012 sestavni del kulturno-turističnega središča
Anin dvor.

Leta 1993 je organiziral prvi koncert skupine Laibach v Rogaški Slatini. Na ogled je postavil več svojih fotografskih razstav. kot Don Corleone je leta 2007 s  pesmijo  “Bella mia” zasedel tretje mesto na slovenskem izboru za Evrovizijo. Kot igralec je s skupaj 250 nastopajočimi v slatinskem kulturnem centru organiziral 48-urni performans Poljanec bulldog/48ur. 

Na pesniškem področju je izdal zbirko »Triptih Ljudske poezije« v dveh (2) izvodih. Marca 2011 je skupaj z enako mislečimi prijatelji ustanovil ilegalno grupo KunstHaus, mesec za tem je bila odprta ena najmanjših galerij (na dveh kvadratnim metrih) »Top Sekret Gallery«, iz tega gibanja jenastal tudi fanzin KunstHaus, ki izhaja po potrebi.

V letu 2013 je napisalknjigo o prezgodaj preminulem Ernestu Klančniku, na našo lestvico pa ga je zavihtela serija kulturnih dogodkov ob 25 letnici ustvarjanja, ki jo je praznoval oktobra.

Breda Obrez Preskar, nekdaj Kozjanka, kasneje Celjanka, zadnja leta pa Vojničanka, vodi največjo sejemsko hišo v Sloveniji, Celjski sejem d.d..

Družbi je zapisana že 21 let, v začetku kot pomočnica nekdanjega direktorja Franca Pangerla, leta 2009 pa se je povzpela na vodilno mesto v podjetju.

Ker je njen nastop direktorske funkcije sovpadel z začetkom recesije, se je za uspešno poslovanje in obstoj sejma morala prilagoditi situaciji in vpeljati številne nove prijeme in trende, kar ji je nedvomno odlično uspelo.

Poleg največjega, tradicionalnega Mednarodnega obrtnega sejma (MOS) pripravlja številne druge sejemske dogodke (od letos ponovno zelo odmevni sejem erotike v decembru), obenem pa velja za zelo prijazno do razstavljavcev in obiskovalcev, saj jim nudijo kup spremljajočih ugodnosti (brezplačni internet, varstvo otrok, razni šovi in podobno).

Kljub temu, da je kot direktorica Družbe Celjski sejem obremenjena s številnimi poslovnimi in organizacijskimi stvarmi, pa Bredo Obrez Preskar krasita nasmeh in dobra volja.