S tem nadnaslovom je bil na današnji dan pred 45 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Že pred dvema letoma je občinski tržni inšpektor Martin Cmok prepovedal uporabo obeh javnih tehtnic v Šentjurju in odredil, da snamejo merilne naprave, ker so tehtnice v neuporabnem stanju za javno in »uradno« uporabo. Eno tehtnico ima Kmetijski kombinat Šentjur, drugo pa železniška postaja. Nihče ni vsak zase zainteresiran za popravilo, ker so kapacitete premajhne, le združeno šentjursko gospodarstvo bi z investicijo v skupno tehtnico, doseglo ekonomsko učinkovitost.
Problem pomanjkanja javne tehtnice je vzniknil še posebno to zimo, ko se je pojavil problem prodaje premoga. Kmetijski kombinat Šentjur je opravljal prodajo premoga in to z vagonske dobave. Ker tehtnice z dovoljenjem za javno rabo v Šentjurju ni, so pač tehtali premog na obstoječi tehtnici, kjer je seveda vsaka točnost pod vprašajem. To je seveda prekršek, na katerega je tudi reagiral tržni inšpektor in takoj prepovedal vsako prodajo premoga z vagonov v Šentjurju. Kmetijski kombinat lahko prodaja le premog s kamionskim prevozom, kjer tehtajo premog v rudniku, kjer kamioni premog natovarjajo.
Poudariti pa je treba, daje Kmetijski kombinat prodajal premog s takoimenovano vagonsko prodajo družbenemu sektorju, torej delovnim organizacijam in šolam ter drugim ustanovam in le, kot nam je znano in po zagotovilu predstavnika Kombinata enemu zasebniku, pa še to na izrecno prošnjo stranke.
Ko se je pojavilo pomanjkanje premoga. Kmetijski kombinat pa prodaja premog na svojem območju, so seveda ob pritisku zime in mraza tudi vsi zainteresirani pritisnili na Kombinat, naj preskrbi premog. Zato je tudi prišlo do takšnega načina prodaje, ki je sicer napačen, kajti brez uradnega tehtanja uporabnik, oziroma potrošnik, ne dobi niti črno na belem zagotovila, kolikšno količino premoga je prejel. Zato so tudi takoj vso prodajo ustavili in danes šentjurska občina nima iz lastnega centra zagotovljene preskrbe s premogom z možnostjo nabave v samem Šentjurju, oziroma natovarjanjem v Šentjurju. To je možno le v primeru, če vsak posameznik s svojim prevozom vozi tehtat premog v Celje…!’
Ob tem se seveda postavlja vprašanje, kako bo v bodoče. Takšna prodaja, kot smo jo omenili, je nezakonita in proti vsem pravilom zaščite potrošnikovih pravic, obenem pa ima Kombinat kot edini ponudnik tega energetskega artikla zvezane roke.
Verjetno bo treba doseči enoten dogovor v okviru celotnega šentjurskega gospodarstva o postavitvi nove in predvsem ustrezne tehtnice, saj bi jo potrebovali tudi drugi in z razvojem industrije v samem Šentjurju, bo tudi javna tehtnica vedno bolj potrebna.
