Prosta delovna mesta Klikni tukaj za aktualne zaposlitvene oglase

Obletnica smrti šentjurskega borca za severno mejo


Na današnji dan je leta 1919 je na Tolstem Vrhu pri Ravnah na Koroškem umrl Franjo Malgaj, slovenski častnik, pesnik in borec za severno mejo. Rodil se je 10. novembra 1894 v Hruševcu pri Šentjurju. 

Na fotografiji so med borci posebej označeni Franjo Malgaj, Tone Ermenc in Rajko Kotnik
Prepis s hrbtne strani fotografije: “Del koroških borcev, slikani na gradu grofa Thurna v Guštanju. V sredini poročnik Franjo Malgaj, ki je padel na Lečnikovem hribu, spodaj pa Tone Ermenc, ki je bil zadet od nemške krogle in je padel pri Šmolaku na Javorniku pri Guštanju. Tole sliko je imel pri sebi Ermenc v levem žepu “bluze”, tako, da je šla krogla skozi to sliko.” Podpisan je Dretnik Albin.
Zapuščina dr. Julija Felaherja

Rodil se je kot peti od devetih otrok. Njegov oče mu je kljub borni plači železniškega čuvaja omogočil šolanje na gimnaziji. Oktobra 1914 je bil vpoklican. Končal je šolo za rezervne častnike in se v 87. pehotnem polku bojeval na soški in tirolski fronti. Za ponovno zavzetje postojanke Monte Celebije na Južnem Tirolskem (1916) je bil odlikovan z zlato medaljo za hrabrost in povišan v nadporočnika. Po propadu Avstro-Ogrske se je v Celju pridružil slovenski vojski.

Zaradi lakote, izkoriščanja, protivojnega in proti bogataškega razpoloženja se je v Mežiški dolini v začetku novembra 1918 pričelo vsesplošno ropanje. Okoli 2000 delavcev je ustavilo delo in začelo ropati vojaške transporte, trgovine, gostilne in večje kmetije.
Leta 2018 je izšel strip: Franjo Malgaj, mladenič, ki ga je izbrala zgodovina

Narodni svet za Mežiško dolino je zaprosil celjsko garnizijo za vojaško pomoč. 6. novembra 1918 je Malgaj zbral oddelek prostovoljcev in odšel z njimi na Koroško. V dveh dneh je oddelku uspelo obvladati kaotično stanje v Mežiški dolini. Malgajeva četa se je povečala na sedemdeset prostovoljcev in 23. novembra vkorakala v Pliberk, 30. novembra pa v Velikovec. Dan kasneje pa so ubranili še napad močnejših avstrijskih sil iz Celovca. V letih 1918–1919 je v Velikovcu izdajal list Jugoslovenski Korotan. Po ukazu Narodne vlade so ga poslali z bojišča v Guštanj (Ravne na Koroškem) z nalogo, da osnuje nekakšno vojaško okrožje.

Med avstrijsko ofenzivo maja 1919 je pri Tolstem vrhu nameraval s četo ustaviti sovražnika, vendar naj bi se ponesrečil z ročno bombo. Posmrtno je bil odlikovan z redom Karađorđeve zvezde. Na mestu, kjer je padel, je bil leta 1924 odkrit spomenik; 1941 so ga nemške oblasti podrle, po vojni pa je bil obnovljen in leta 2010 prestavljen na ustreznejšo lokacijo. Malgajev pogum in značaj je popisal Prežihov Voranc v romanu Požganica.
Avtorica gesla: Simona Vončina