Plan odkupa žita je v Celju in nekaterih krajih v okolici dosežen že 80 odstotno
Komaj so žetveni stroji in srpi poželi zlatorumena žitna polja, že so zabrnele mlatilnice svojo zmagoslavno pesem. Tekla je zlata pšenica, kakor že dolga leta ne. Niso redki primeri, ko so namlatili 24, in 26 mc po ha, kmetijsko obdelovalna zadruga Arja vas pa je dosegla 28, državno posestvo v Šentjurju pa celo 31 mc pšenice po ha. – Za vse delovne ljudi bo dovolj kruha, se veselijo zadružniki in delovni kmetje.
Krajevni ljudski odbori okraja Celje – okolica, ki se zavedajo pomena odkupa, so dosegli odkupni plan že 100 %. Pohvalo so izvršili svojo dolžnost pridelovalci KLO Laško in Žalec, kjer je oddaja že 100% izvršena. Tudi KLO Primož, Štore, Rifnik, Gotovlje in še mnogo drugih so oddali že nad 80 % planirane oddaje. Mali in srednji kmetje so kar tekmovali, kdo bo prej opravil svojo dolžnost in oddal čim lepše žito. Vozili so vkljub deževju na odkupna mesta.
Imamo pa tudi primere, ko so se veliki kmetje posmehovali malim ter se rogali njihovi razredni zavesti in točnosti izpolnjevanja dolžnosti do skupnosti.
Najslabše pa poteka odkup žita v KLO Gomilsko, Letuš, Kuretno, Višnja vas in še v nekaterih, kjer so oddali komaj 10 %. Dolžnost takšnih ljudskih odborov je, da se zavedajo svoje naloge ter s pomočjo frontnih aktivistov pospešijo odkup.
Tudi v okraju Celje-mesto poteka odkup zadovoljivo. Okrajni plan odkupa je realiziran v celoti že nad 80 % in bo v kratkem zaključen. Realno planiranje donosov omogoča izpolnjevanje plana oddaje in zagotavlja kmetovalcem potrebno seme in hrano.
Državni kmetijski obrati in kmetijsko obdelovalne zadruge so z letošnjimi donosi žitaric pokazale, kaj zmore napredno obdelovanje zemlje. Veliko število naših obdelovalnih zadrug bo skupno z državnimi posestvi dalo preostalim privatnim kmetom zgled, kako je možno v socialističnem kmetijstvu zadostiti potrebam skupnosti in istočasno pridelati dovolj za lastne potrebe.
Celjski tednik, 20. 8. 1949
