“Na začetku svoje učiteljske poti sem učence učila, da lačni otroci živijo v Afriki, danes pa sedijo v klopi zraven njih,” je izjava učiteljice slovenščine OŠ Franja Malgaja Šentjur Bojane Potočnik, ki ji je prinesla nagrado časnika Večer Bob leta.
Med bralci Večera je zanjo prejela 9.327 glasov od skupno 26.484, kolikor jih je bilo oddanih za deset izbranih izjav, ki so tako ali drugače zaznamovale čas v katerem živimo.
“Ne vem, me je tista Bojanina o lačnih otrocih v šolskih klopeh užalostila, razjezila ali osramotila. Morda kar vse troje,” pa se je na svojem blogu v zvezi s tem odzval znani šentjurski publicist Franc Kovač. Sam izpostavlja, da problem slovenskih otrok ni lakota, ampak pretirana debelost ter namiguje na populističnost izjave.
“Smo v Šentjurju res nekje tako daleč, Bojana namiguje na Afriko, da naše šolarje mori lakota? In to celo v centralni mestni šoli. Pa tega nihče ne vidi, nihče lačnega ne nasiti, si zanj ne odtrga drobtinice od mastnih ust … dokler razumevajoča »tršica«, katere sočutno oko vse to opazuje, ne piše v Ljubljano in ne prebudi naše egoistične oblasti ter reši šentjurske malčke mučnega stradanja – če niso slučajno že prej podlegli,” je nekoliko sarkastičen Kovač.
V nadaljevanju pozove socialno službo, ki bi, če je slednje res, morala že zdavnaj ustrezno ukrepati, da resnično preveri ali je res, kar ugotavlja učiteljica Bojana, da pove, koliko otok je lačnih in zakaj so lačni in če je tako, naj takoj porazdeli vsakodnevne viške hrane, če jih je lačnih 10%, naj začne revolucijo…”
Zaradi vsega tega mu je drugič v življenju nerodno, da je Šentjurčan, še zapiše Kovač.
Več preberite na njegovem blogu.
