Na številnih prireditvah in ob marsikateri priložnosti imamo možnost prisluhniti nežnemu zvoku citer. Redkokdaj pa pomislimo, da bi pravzaprav lahko tudi sami zaigrali nanje. Pa vendar je potrebno le nekaj volje in odločnosti, da se naredi prvi korak na poti do melodičnega igranja, ki prinaša notranje zadovoljstvo, vpliv glasbe pa pomeni boljše počutje nas samih in naših bližnjih. V Tednu vseživljenjskega učenja je poučevanje igranja na citre na Ljudski univerzi Šentjur brezplačno predstavila Jasmina Levičar.
Jasmina Levičar prihaja iz Senovega, že peto leto pa prebiva na Prevorju, kamor so jo povabile pevke terceta Domima, s katerimi so nekaj let uspešno igrale in nastopale in kjer je kasneje našla tudi svojega partnerja. Sama se je s citrami prvič srečala pri devetih letih, ko jo je prve melodije zaigral in naučil Miran Kozole iz Senovega. Svoje glasbeno znanje je nato izpopolnjevala pri Citi Galič ter pri Mateji Količ. S poučevanjem citer je začela leta 1998 in nato delala v različnih glasbenih šolah. Trenutno deluje v projektu Podjetno v svet podjetništva 2013, na Razvojni agenciji Savinjske regije. Sodeluje tudi z Glasbeno ustvarjalnico Prima iz Dobja in poučuje v OŠ Lesično, OŠ Slivnica in POŠ Prevorje. Njeni učenci veliko nastopajo in prejemajo tudi najvišja odličja na državnih in mednarodnih tekmovanjih.
Citre so edinstven inštrument, ker harmonično in domače zvenijo. Njihova posebnost je tudi ta, da nanje igramo melodijo in hkrati spremljavo, kot bi igrali tri inštrumente hkrati, zato ni napačno, da se citer drži naziv klavir malega človeka. Nanje lahko igramo različne zvrsti glasbe, lepo in domače zvenijo ljudske melodije, narodno zabavna glasba, razne popevke. Seveda pa niso samo ljudski inštrument, saj lahko nanje igramo tudi bolj resno glasbo, recimo razne priredbe in melodije znanih skladateljev, kot tudi ritme jazza, bluesa, ragtime. Vse več pa se na citre igra moderno glasbo sodobnejših skladateljev.
V želji, da bi jih navdušila nad citrami, jim je ponudila svoj inštrument, da so poskusili zaigrati nanj. Preizkusili so se z igranjem preproste otroške pesmice in nekateri so bili prav presenečeni nad svojim uspehom. Ker je citrarka nekoč že imela v Vodnikovi domačiji v Ljubljani veliko starejših učencev, je povedala, da so ti prava konkurenca mlajšim. Imajo namreč veliko večjo voljo in vztrajnost, navdušeni so nad vsako novo melodijo in tako se ob učenju stkejo čudovita prijateljstva.
J. L.
