Obmejna zadruga v Bistrici ob Sotli ima izjemen položaj. Njihove uspehe zmanjšuje Sotla s poplavami (letos jih je bilo že trinajst). Ker pa meji na sosednji okraj in republiko, je v težavah zaradi neskladnosti izvajanja gospodarskih predpisov. Računajo, da so od tu letos na Hrvaško prodali že najmanj 45 telet, ki bi jih po zakonu o prepovedi klanja ne smeli prodati.
– Smo v težavnem obdobju, pravi upravnik Niko Pečnik, saj smo s prehodom v čisto kmetijsko dejavnost sredi investicij. Vlagamo in čakamo, kdaj se bo vložen denar vračal. Poplave so poseben problem, in bodo vedno hujši. Melioracijska dela v zgornjem toku povečujejo poplave pri nas. –
Sodelovanje med kmeti in zadrugo je bilo uspešno. Čeprav je zaradi poplav pridelek visokorodne pšenice slabši, je vendar nekajkrat boljši od pridelkov domačih pšenic. Kmetje bodo odslej sejali samo »italijanko«. Zadruga manjših parcel ne bo več vključevala. Izračun strojnega odseka svari: Od vseh strojnih ur je doslej bilo 34 % neefektivnih. In kako so sprejeli nove, razširjene kooperacijske naloge?
Zadružni svet, ki je zelo delaven, z načrtom soglaša. Živinoreja in sadjarstvo sta res osnova blagovne proizvodnje pri njih. Težave bodo s krmo. Kmetje v poplavna področja nočejo vlagati večjih sredstev, tam pa je večina travnikov.
Z zakupi si je zadruga ustvarila lasten zemljiški sklad. Na štirih hektarih imajo hmelj, na dveh, ki ju imajo zadružniki, zelo dobro uspeva in priganja h gradnji sušilnice.
Nekaj jim pa le ni všeč. Da je zadruga z živinorejo vključena v mesni rajon. Raje bi pospeševali mlekarstvo, saj imajo večletno tradicijo, in mlekarno, ki izdeluje prvovrsten sir-trapist. Za ta sir so dobili celo republiško nagrado pred priznanimi primorskimi sirarnami. (Na OZZ v Celju smo se pozanimali glede tega in sporočili so nam, da je področnim kmetovalcem na razpolago, za kaj se bodo odločili, za mesno ah mlečno proizvodnjo. Op. ur.)
Pri delu zadrugi močno pomagajo mladi zadružniki. Domala vsa dela v hmeljišču in vinogradu so opravili sami. Tudi za kader zadruga skrbi. Čez zimo je 15 mladih zadružnikov obiskovalo Kmetijsko šolo v Kozjem, poleg njih pa štipendirajo štiri tehnike.
Pokrajina ob Sotli se neprestano trudi k boljšemu. Njeno bodočnost oznanja tudi vrisk lokomotive po novi obsotelski železnici.
Celjski tednik, 14. 8. 1959
