Javnost je pretekli teden razburilo vabilo na roditeljski sestanek za starše priseljencev na OŠ Žalec, ki je bilo napisano v slovenščini in albanščini. Tudi roditeljski sestanek je bil preveden v albanščino.
To je sprožilo javno debato o tem, ali se je smiselno v tolikšni meri prilagajati tem staršem, ki v nemalo primerih niti niso zavzeti za to, da bi se naučili osnove slovenščine. Medtem pa njihovi otroci po cele dneve sedijo v šolskih klopeh, ko v resnici ne razumejo niti besede, ki se jim jih nameni.
Žalski župan iz vrst Socialnih demokratov, Janko Kos, je dejal, da država pred problemom tišči glavo v pesek in občine ter šole pušča same, ter da je zavedanje ohranjanja slovenskega jezika v času globalizacije še kako pomembno.
Osnovne šole na območju Kozjanskega in Obsotelja smo povprašali, če se tudi pri njih srečujejo z istimi težavami kot v Osnovni šoli Žalec, kako se spopadajo z jezikovnimi in kulturnimi ovirami ter kako bi po njihovem stanje v osnovnih šolah izboljšali.
Večjih težav pri komunikaciji v šolah Kozjanskega in Obsotelja ni
V vseh šolah, s katerimi smo se pogovarjali, večjih težav pri sporazumevanju s starši otrok priseljencev nimajo. Občasno pride do težav s komunikacijo, ko starši otrok ne poznajo slovenščine. Pri tem si pomagajo s prevajalci, sorojenci ali znanci, torej težavo rešijo s prisotnostjo tretje osebe na govorilnih urah. “Pomembno vlogo imajo razredniki, ki s starši vzdržujejo redne stike in jih sproti seznanjajo z dogajanjem v šoli,” pravi Apolonija Kunštek, ravnateljica III. OŠ Rogaška Slatina.
Starše tudi spodbujajo, da uporabljajo prevajalska orodja, kot je Google Translate. “Starše spodbujamo, da se čim prej vključijo v novo okolje in da se udeležujejo jezikovnih tečajev, ki jih v Rogaški Slatini organizira Ljudska univerza,” pravi Anita Skale, ravnateljica I. OŠ Rogaška Slatina.
Poročajo tudi, da komunicirajo s temi starši pisno, ker je tako po njihovih besedah učinkovitejše. Velikokrat pa starši otrok tujega porekla znajo srbohrvaščino ali drug slovanski jezik, soroden slovenščini, zaradi katerega je sporazumevanje lažje.
V obsoteljskih šolah je albansko govorečih otrok manj kot v večjih mestih
V I. OŠ Rogaška Slatina imajo približno 12 % učencev, ki doma v svojih družinah ne govorijo slovensko. Delež albansko govorečih pa je 5 %. V II. OŠ Rogaška Slatina je delež tujih otrok 10 %, s Kosovskim državljanstvom je dobrih 5 %, albansko govoreči pa je le en učenec, kar predstavlja 0,2 %. V III. OŠ Rogaška Slatina imajo med učenci 10 % učencev tujega porekla. Med njimi je 5% delež otrok albanske narodnosti, ki se po besedah ravnateljice uspešno vključujejo v šolsko okolje. V Rogatcu pa imajo 2,8 % v šoli otrok tuje narodnosti, albanske narodnosti je samo en otrok.
Otroci tujcev imajo isto pravico do izobraževanja kot slovenski otroci, a vendar je izobraževalni proces prilagojen
Vse omenjene šole pri vključevanju otrok tujcev v izobraževalni proces delujejo v skladu z zakonodajo. Kot je poudarila ravnateljica OŠ Rogatec, Alenka Virant, otroci, ki so tuji državljani in prebivajo v Republiki Sloveniji, imajo pravico do osnovnošolskega izobraževanja tako kot državljani RS. Če njihov materni jezik ni slovenščina, pa se lahko k pouku obveznih predmetov vključujejo postopoma glede na znanje slovenščine.
Torej prvo leto niso ocenjeni pri vseh predmetih, ampak le pri tistih, kjer se lahko njihovo znanje oceni ne glede na jezikovno pripadnost: športna vzgoja, likovna vzgoja in delno glasbena vzgoja. Ne glede na neocenjene predmete pa lahko napredujejo v naslednji razred.
Naslednje, drugo šolsko leto pa se prilagoditve izvajajo tako, da so sicer ocenjeni pri vseh predmetih, vendar s prilagoditvami: imajo zmanjšano število ocen in več ustnega preverjanja. Vsi, ki imajo status tujca, imajo priznane tudi dodatne ure slovenščine in veliko jih ima tudi dodatno strokovno pomoč, prakso v njihovi šoli opisuje Virantova.
Šole se torej poslužujejo tudi individualiziranega pristopa, če učenec potrebuje dodatno pomoč, in pa intenzivnejše sodelovanje z družino. Milena Vreš, ravnateljica II. OŠ Rogaška Slatina, pa dodaja: “Poleg tega šola spodbuja ohranjanje maternega jezika in kulturne identitete učencev ter krepi medkulturne kompetence vseh zaposlenih in učencev.”
Predlogi, ki jih šole izpostavljajo za rešitev sporazumevalnih ovir
Ravnateljice smo vprašali tudi o tem, kaj bi po njihovem morali na sistemski oziroma državni ravni spremeniti, da bi se težave s sporazumevanjem s starši priseljencev odpravile. Odgovori so se sicer razvejali v dve smeri.
V nekaterih šolah menijo, da bi morali razviti večjezične informativne materiale o šolskem sistemu v Sloveniji, o pravicah in obveznostih, pa tudi, da bi morali zagotoviti tolmače. Omenjajo tudi, da bi morali okrepiti usposabljanje delavcev za medkulturno komunikacijo. Pa tudi omogočiti sistematično podporo pri učenju jezika tudi staršem z brezplačnimi jezikovnimi tečaji. Slednji sicer že obstajajo, vprašanje je, koliko od teh staršev se jih poslužuje.
“Na sistemski ravni bi bilo smiselno razviti tudi bolj strukturirano obliko začetne jezikovne podpore za otroke, ki ne poznajo slovenskega jezika, podobno kot to poznajo v nekaterih drugih evropskih državah, na primer v Nemčiji, kjer imajo učenci možnost obiskovati pripravljalne razrede za učenje jezika, preden se popolnoma vključijo v redni pouk. Takšna praksa bi olajšala prehod otrok tujcev v slovenski šolski sistem in izboljšala njihovo jezikovno ter socialno prilagoditev,” pravi Kunštekova iz III. OŠ Rogaška Slatina.
V drugih šolah pa so izpostavili, da bi se starši morali obvezno istočasno, kot se otrok vpiše v šolo, vpisati na tečaj slovenskega jezika in po uspešnem opravljanju izpita bi imeli možnost prejemanja dodatnih ugodnosti, kot so socialna pomoč, otroški dodatek … “Hkrati menim, da je to tudi edina prava pot, ki bi hranila našo identiteto, v kateri ima naš, slovenski jezik, poglavitno vlogo,” dodaja Alenka Virant, ravnateljica OŠ Rogatec.
Možnosti, da bi se slovenščine naučili, so, če jih le želijo izkoristiti
Po celotni Sloveniji so na voljo brezplačni tečaji slovenščine in slovenske kulture za tujce, imenovani Začetna integracija priseljencev, ki jih financira Ministrstvo za notranje zadeve in Evropska unija. Namenjen je odraslim, državljanom tretjih držav, ki jim je pristojna upravna enota izdala potrdilo o izpolnjevanju pogojev za udeležbo v programu učenja slovenskega jezika.
Gre za brezplačen 180-urni program, kjer se tujci naučijo osnov slovenskega jezika in kulture. Če v tem času tečajnik ne bi dosegel pričakovanih učnih rezultatov v skladu s programom, je upravičen do dodatnih 60 ur programa. Tečaji potekajo večkrat tedensko, v manjših skupinah, skozi celo leto.
Tečaje na območju Kozjanskega in Obsotelja organizirajo Ljudska univerza Šentjur, Ljudska univerza Rogaška Slatina in jezikovni inštitut Didaktum (v Rogaški Slatini in drugod po Sloveniji). Za prijavo je potrebno na Upravni enoti pridobiti potrdilo za udeležbo v programu učenja slovenskega jezika.
Torej možnosti, da bi se starši otrok priseljencev naučili slovenskega jezika in kulture, so. Vprašanje je, ali želijo te možnosti tudi izkoristiti, za dobrobit svojih otrok in njihove prihodnosti.
Dodano naknadno:
Odgovore smo prejeli tudi iz OŠ Podčetrtek, kjer imajo 18 učencev iz priseljenih družin, kar znaša slabih 5 %. Učenci prihajajo iz Ukrajine, Albanije, Kosova, Bosne, Severne Makedonije in Češke. Priseljenim učencem omogočajo dodatne ure slovenščine in jim tudi prilagodijo pouk, tako kot na vseh ostalih osnovnih šolah.
Se pa soočajo s težavami glede sporazumevanja in kulturnih razlik, kar privede k manjšemu napredku učenca pri šolskem delu. Ravnateljica OŠ Podčetrtek, Sonja Švajger, pravi, da sodelujejo s starši, strokovnimi službami in lokalnim okoljem, ter da spodbujajo medkulturni dialog: “Naš cilj je, da vsak učenec razvije svoje potenciale, se počuti sprejetega ter uspešno napreduje na svoji izobraževalni poti.”
Tako kot drugi ravnatelji osnovnih šol Švajgerova meni, da bi bilo smiselno vzpostaviti bolj strukturirano začetno jezikovno podporo za otroke, ki ob vstopu v šolo ne poznajo jezika ter vključitev staršev v tečaje slovenskega jezika.
