Vsaka NBA franšiza si pred sezono zamisli svoj “team building”. Golden State je nekoč peljal ekipo na safari v Afriko. Miami organizira jahtne izlete. Luka pa se je odločil za nekaj bolj domačega. V Slovenijo nam pripelje celotno ekipo Lakersov.
Ne bi bilo zabavno, če bi jih pripeljal na Kozjansko? Ne v Ljubljano. Ne na Bled, kjer bi lahko fotografirali cerkvico na otočku in objavili zgodbo na Instagramu z geolokacijo, ki jo vsaj polovica sveta zna izgovoriti. Ne. Kaj če bi Luka dvajset profesionalnih košarkarjev, vajenih Bel Aira in Malibuja, pripeljal v deželo, kjer se cesta konča na dvorišču, pes pa je edini varnostnik. Fantje, dobrodošli na Kozjanskem!
Vem, da se to ne bo zgodilo. Chartered let ne pristane v Šmarju, JJ Redick ne bo nikoli slišal za Bistrico ob Sotli, Rob Pelinka pa najbrž niti ne ve, da Kozjansko obstaja. LeBron je odšel v Philadelphio, morda tudi zato, ker ni želel na mini priprave k nam. Prišli so Kessler, Grimes, Sexton, Looney, Mamukelashvili – izjemna priložnost za ustvarjanje kemije. Če se lahko govori o Ljubljani in Bledu, se lahko sanja tudi malo bolj domače. Zakaj si torej ne bi vsaj za trenutek dovolil, da namesto tega pristanejo tukaj, med nami?
Dežela najboljših
In tu zgodba že sama od sebe dobi svoj čar. Ker “Kozjansko” v prevodu pomeni “goat land”. Dobesedno. Predstavljam si njihovega novega centra, Walker Kesslerja, dva metra in osemnajst centimetrov visokega fanta, kako v letalu brska ime destinacije in ugotovi, da potuje v deželo koz. V ligi, kjer se ves čas prepirajo, kdo je “the GOAT” oziroma “najboljši vseh časov”, bo končno priletel v kraj, ki to ime nosi uradno. V katastru.
Poglejmo torej, kako bi si Luka, kot pravi domači vodič in hkrati šef ekipe, lahko zamislil priprave po kozjansko. Prvi dan je namenjen klimatizaciji. Iz Ljubljane jih zapelje mimo Celja proti Šmarju pri Jelšah, kjer imamo, kot vemo iz enajstega dela te kolumne, svoje lastne, povsem neuradne športne selektorje. Predlagam, da jih Luka najprej pelje za eno uro k Vialliju. Domači analitiki bi jim hitro pojasnili, da so prišli na priprave in da vsak dan šteje. Austin Reaves bo prvi razumel, da je to najbolj brutalna analiza igre, kar jih bo kdaj slišal, hujša od vsakega ESPN panela. Smo že korak bližje k uspešni sezoni.
Drugi dan izlet v Rogaško Slatino. Tam jih čaka kristal in mineralna voda. Da bodo vsaj enkrat v življenju pili vodo iz kozarca, ki je dobrega okusa že direktno iz pipe. Mineralni vrelec je slovensko orožje množičnega uničenja prebavil, o katerem Američani nimajo pojma. Napovedujem, da bo Bronny James po dveh kozarcih preizkusil, kako hitro lahko teče 40 metrov brez žoge, samo do najbližjega stranišča. Še dobro, da jih po obisku vrelca čaka vrhunska topla malica pri Guterju.
Kak dan več je rezerviran za Podčetrtek. Tam je golf igrišče Amon, kar pomeni, da bo Luka lahko končno poravnal račune z Austinom Reavesom na nevtralnih tleh. Na parketu ima preveliko prednost. Zvečer sledi degustacija rumenega muškata. Kevon Looney, ki je deset let postavljal blokade za Steph Curryja, se bo prvič v karieri soočil z nasprotnikom, ki ga res ne more ustaviti – domačim žganjem, imenovanim sadjevec. Napovedujem hud boj in poraz v drugi rundi. Ta dan treniramo v oteženih okoliščinah.
Naslednji dan Luka pelje skupinico po gradovih kozjanskega. Od Podčetrtka do gradu Podsreda, najstarejšega ohranjenega gradu v Sloveniji. Vse to seveda peš, z nahrbtniki in sendvičem iz Jagra. To ni plačana reklama. To je Kozjansko. Po vseh teh naporih bi si več kot zaslužili razvajanje v Orhideliji.
Tako bi lahko potekale priprave v naših krajih. Sliši se nenavadno, ker tudi je. Kot je tudi ta ekipa. Vabljeni na Kozjansko, fantje. Tu smo res vsi po vrsti GOAT-i. Vsaj po katastru.
