Negativen naravni prirast ostaja ena ključnih značilnosti večine slovenskih občin, vendar obstajajo tudi izjeme. Kako pa je z občinami na Kozjanskem in v Obsotelju?
V prejšnjem članku smo že pregledali podatke za večje občine na našem območju (po številu prebivalstva), tokrat pa nas zanima, kaj razkrivajo podatki za manjše: Podčetrtek, Kozje in Rogatec.
Občine Podčetrtek, Kozje in Rogatec sodijo med manjše slovenske občine, vendar se med seboj precej razlikujejo tako po velikosti kot po nekaterih demografskih značilnostih. Največja med njimi je občina Kozje, ki obsega 90 km² in vključuje 23 naselij, sledi ji Podčetrtek z 61 km² in 26 naselji, najmanjši pa je Rogatec, ki meri 40 km² in ima 9 naselij.
Redka poseljenost in majhno število prebivalcev
Po številu prebivalcev izstopa Podčetrtek s približno 3.620 prebivalci, medtem ko imata Rogatec in Kozje nekoliko manj prebivalcev, okoli 3.090 oziroma 2.990. Vse tri občine zaznamuje nizka gostota poselitve, še posebej izrazita v Kozjem, kjer živi le okoli 33 prebivalcev na km², kar je bistveno pod slovenskim povprečjem. Tudi Podčetrtek in Rogatec ostajata pod državnim povprečjem, čeprav je gostota v Rogatcu nekoliko višja kot v preostalih dveh.
Iz grafa lahko razberemo, da se je prebivalstvo od leta 2014 do 2024 povečalo zgolj v občini Podčetrtek. V občinah Kozje in Rogatec je od leta 2014 celo rahlo upadlo.
Naravni prirast negativen v vseh treh občinah, z nekaterimi prebliski
Naravni prirast prebivalstva predstavlja razliko med številom živorojenih in številom umrlih v določenem obdobju. Pozitiven naravni prirast pomeni, da se rodi več ljudi, kot jih umre, negativen pa kaže na naravno zmanjševanje prebivalstva.
Na področju naravnega gibanja prebivalstva vse tri občine večinoma beležijo negativen naravni prirast, vendar se med seboj pomembno razlikujejo po dinamiki in občasnih izboljšanjih.
V občini Kozje je naravni prirast skozi celotno obdobje izrazito negativen, z redkimi izjemami. Največji upad je bil zabeležen v začetku 2000-ih (npr. –38 leta 2002), v zadnjih letih pa se vrednosti sicer nekoliko umirjajo, vendar ostajajo pretežno negativne. Pozitivne ali ničelne vrednosti se pojavijo le občasno (2010, 2016, 2019, 2021), kar kaže na dolgotrajen trend naravnega zmanjševanja prebivalstva.
V občini Podčetrtek je trend bolj spremenljiv. Po izrazito negativnih vrednostih v začetku obdobja se stanje po letu 2008 občutno izboljša, saj so v več letih zabeležene tudi pozitivne vrednosti (zlasti med 2009 in 2019, z vrhom 12 v letu 2019). V zadnjih letih pa se trend ponovno poslabšuje, saj naravni prirast ponovno prehaja v negativne vrednosti (–10 v letu 2024).
Občina Rogatec v primerjavi z ostalima izstopa po pogostejših pozitivnih vrednostih naravnega prirasta. Po manjših nihanjih v začetku obdobja se po letu 2009 pojavi izrazitejše izboljšanje (npr. 11 v letu 2010, 15 v letu 2011), pozitivne vrednosti pa prevladujejo tudi v obdobju do 2020, z vrhom 19 v letu 2018. V zadnjih letih pa je tudi v Rogatcu opazen poslabšan trend, saj so vrednosti med letoma 2021 in 2023 negativne, vendar se v letu 2024 ponovno pojavi rahlo pozitiven naravni prirast (1).
V 2024 rast prebivalstva zaradi priseljevanja, a dolgoročni trendi slabši
Selitve vse bolj odločajo o tem, ali se občine razvijajo ali praznijo. Podatki za Kozje, Podčetrtek in Rogatec kažejo, da naravni prirast (razlika med rojstvi in smrtnimi primeri) vse manj določa demografsko sliko – ključno vlogo prevzemajo priseljevanja in odseljevanja.
Vse tri občine so v letu 2024 zabeležile pozitiven selitveni prirast, kar pomeni, da se je vanje priselo več ljudi, kot se jih je odselilo. Najizrazitejši je v Rogatcu (13,6 na 1.000 prebivalcev) in Podčetrtku (13,0), nekoliko nižji pa v Kozjem (8,7). Prav zaradi močnih priseljevalnih tokov vse tri občine beležijo skupno rast prebivalstva, pri čemer posebej izstopa Rogatec.
Dolgoletni trendi
V občini Kozje se tako kaže izrazit trend odseljevanja. Selitveni prirast med občinami je v večini let negativen, pogosto zelo izrazit, kar pomeni, da se prebivalci selijo drugam. Čeprav se občasno pojavljajo pozitivni učinki priseljevanja iz tujine, ti ne zadoščajo, da bi nadomestili izgube. Ob že sicer negativnem naravnem prirastu to pomeni, da se občina dolgoročno sooča z upadanjem števila prebivalcev.
Povsem drugačna je slika v Podčetrtku. Tam selitveni prirast, predvsem iz tujine, v zadnjih letih izrazito izstopa. V posameznih letih so številke zelo visoke, kar kaže na močan dotok novih prebivalcev. Občina tako uspešno nadomešča naravni upad prebivalstva in se uveljavlja kot privlačno okolje za priseljevanje. K temu verjetno prispevajo turizem, delovna mesta in splošna kakovost bivanja.
Rogatec medtem kaže bolj nepredvidljivo sliko. Selitveni tokovi močno nihajo – izmenjujejo se leta z izrazitim priseljevanjem in leta z močnim odseljevanjem. Takšna nestanovitnost pomeni, da se demografska slika lahko hitro spremeni, brez jasnega dolgoročnega trenda.
Skupna ugotovitev je jasna: prihodnost teh občin ne bo več odvisna toliko od rodnosti, temveč predvsem od tega, ali bodo uspele pritegniti in zadržati prebivalce. Pri tem trenutno najbolj izstopa Podčetrtek, medtem ko Kozje ostaja pod največjim demografskim pritiskom, Rogatec pa nekje vmes – z veliko nihanja in manj predvidljivim razvojem.
Podčetrtek ima največja nihanja in tudi najvišji pozitiven vrh (okoli 2020), kar kaže na izrazit porast priseljevanja v tistem letu. Kozje ima bolj zmerna nihanja, z nekaj negativnimi leti (npr. okoli 2019), vendar se proti 2024 trend izboljšuje. Rogatec je večkrat v negativnem območju, posebej izrazit padec je okoli 2021. V zadnjih letih se pri vseh treh občinah kaže pozitiven trend, kar pomeni več priseljevanja kot odseljevanja.
Starostna struktura kaže, da ima najmlajše prebivalstvo Podčetrtek, kjer je povprečna starost 44 let, kar je celo nekoliko pod slovenskim povprečjem. Na drugi strani je prebivalstvo v Kozjem (45,5 leta) in Rogatcu (45 let) starejše.
Opazne so tudi razlike v delovni aktivnosti. Podčetrtek izstopa z visokim deležem delovno aktivnih (76 %), kar je precej nad državnim povprečjem. Rogatec (69 %) in zlasti Kozje (67 %) za povprečjem zaostajata.
Plače ostajajo pod povprečjem
Na področju dohodkov so razlike med občinami manj izrazite, saj v vseh treh občinah plače zaostajajo za državnim povprečjem. Največji zaostanek beležita Podčetrtek in Rogatec, kjer so plače nižje za okoli 18–19 %, medtem ko je v Kozjem zaostanek nekoliko manjši, meri približno 16%.
