V zadnjih dneh je ljudi na družbenih omrežjih razburilo vabilo na roditeljski sestanek I. Osnovne šole Žalec, ki je bilo napisano v slovenskem in v albanskem jeziku. Prav tako je dvignilo prah dejstvo, da je bil roditeljski sestanek preveden v albanščino.
Nad vabilom so se zgražali na družbenem omrežju X v Slovenski demokratski mladini, podmladku SDS. »Čas je, da se nehamo konstantno prilagajati drugim in da se tujci začnejo prilagajati nam!« so zapisali.
Na osnovni šoli Žalec roditeljski sestanek prevajajo v albanščino???
Čas je, da se nehamo konstantno prilagajati drugim in da se tujci začnejo prilagajati nam!
“Pod streho našo tuji rod naj gost nam bo, a ne gospod” – Simon Gregorčič
Deli naprej, da vsi vidijo, kaj se dogaja… pic.twitter.com/4ecjamz5Y4
— SDM (@organizacijaSDM) October 19, 2025
Prav tako poslanec Alexander Reberšek iz Nove Slovenije, ki je naslovil poslansko vprašanje ministru za vzgojo in izobraževanje. »Zakon o javni rabi slovenščine v prvem odstavku 1. člena določa, da je slovenščina uradni jezik Republike Slovenije. V njem poteka govorno in pisno sporazumevanje na vseh področjih javnega življenja v Republiki Sloveniji.« Zanima ga, kaj bo minister storil, da se ne bo več zgodilo, da se tak primer ne bi več zgodil in da bi se slovenščina uporabljala v skladu z zakonom.
Danes sem bil obveščen o vabilu OŠ Žalec, ki je bilo napisano v albanskem jeziku.
Živimo v Sloveniji, kjer je uradni jezik slovenski.
Uradna komunikacija v javnih ustanovah mora biti v slovenskem jeziku!!!
Vse drugo je nedopustno!!!
Minister čakam odgovor! pic.twitter.com/ZQt5Z7TMIA— Aleksander Rebersek (@AlexRebersek) October 20, 2025
OŠ Žalec: Ker smo opazili majhno udeležbo na rednih roditeljskih sestankih, smo sklicali dodaten sestanek za starše priseljencev
Za pojasnila smo se obrnili na vodstvo I. Osnovne šole Žalec. Kot pravijo, so v šoli organizirali tri roditeljske sestanke v mesecu septembru, katerih vabila so bila napisana v slovenščini. Ker so v šoli opazili, da se veliko staršev priseljencev ni udeležilo roditeljskih sestankov, kjer so bile podane pomembne informacije glede zagotavljanja varnega in spodbudnega učnega okolja, so organizirali dodaten roditeljski sestanek za starše priseljencev v mesecu oktobru.
To vabilo, ki je razburilo med drugimi SDM in poslanca iz vrst Nove Slovenije, je bilo namenjeno izključno albansko govorečim staršem.
Kot pojasnjuje ravnateljica I. Osnovne šole Žalec, Andreja Špajzer, roditeljske sestanke za starše učencev priseljencev organizirajo že vrsto let: »Komunikacija s starši otrok priseljencev je pomembna za uspešno vključevanje otrok v novo učno okolje«. Dodaja, da so staršem pojasnili njihovo vlogo z vidika sodelovanja med šolo in starši. Informirali so jih o tečajih slovenščine za odrasle, ki se izvajajo v lokalni skupnosti, in nudenju učne pomoči.
Špajzerova poudarja, da nobenih drugih vabil ali obvestil ne prevajajo. V skladu z zakonodajo so šolska obvestila v slovenščini. Informativni prevod k vabilu je bil dodan izključno za lažje razumevanje.
»Takšen način obveščanja je v skladu z načelom enakosti in nediskriminacije (zagotavljanje dejanske dostopnosti informacij vsem staršem), načelom največje koristi otroka (Konvencija o otrokovih pravicah) in načelom transparentnosti in dostopnosti informacij javnega značaja (ZDIJZ), saj prevod služi boljši dostopnosti informacij in učinkovitejšemu sodelovanju med šolo in starši,« še dodaja Špajzerova.
Ministrstvo: Šola ni kršila zakonodaje
Tudi po ocenah ministrstva osnovna šola ni storila nič narobe. Način komuniciranja s starši je namreč v pristojnosti šol, ki se prilagodijo lokalnim značilnostim. Vzgojno-izobraževalno delo na tej šoli poteka v slovenščini, roditeljskega sestanka pa ni mogoče šteti za del vzgojno-izobraževalnega procesa, tako da šola ni kršila določb zakona. Zakonodaja pa ne pripisuje natančnih namenov uporabe sredstev informiranja.
Na ministrstvu menijo tudi, da je uspešna komunikacija s starši in učinkovito podajanje informacij o delu šole in napredku učencev pa sta ključnega pomena za uspešno osnovnošolsko izobraževanje.
Število tujih državljanov močno naraslo tudi v občinah Kozjanskega in Obsotelja
Iz šol na območju Kozjanskega in Obsotelja sicer še ne prihajajo vabila tudi v albanskem jeziku, kar pa še ne pomeni, da težav s sporazumevanjem predvsem z albansko govorečimi starši v šolah nimajo. Več o tem, kako se znajdejo Osnovne šole na Kozjansko-Obsoteljskem v naslednjih dneh. Tokrat zgolj še nekaj statistik rasti prebivalstva s tujim državljanstvom v naših občinah.
Največ tujcev beležijo v občini Rogaška Slatina, kjer se je njihovo število v zadnjih petnajstih letih več kot potrojilo. Še hitreje pa je raslo v občini Šentjur, iz 255 leta 2009 na čez tisoč leta 2025. V drugih občinah je tujcev manj, sledijo Šmarje, Rogatec in Podčetrtek.
Na spodnjem grafu je razviden delež tujcev v prebivalstvu po občinah. Najvišji delež tujih državljanov med prebivalstvom ima ponovno Občina Rogaška Slatina (13,5 %), sledita Občina Rogatec (11,2 %) in Občina Podčetrtek (7 %). Deleži tujcev po drugih občinah so daleč pod slovenskim povprečjem, ki znaša 10 %. Ta se je podvojil v zadnjih devetih letih.
