Predstavitve najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja v letu 2022 se bližajo vrhuncu. V drugi deseterici vplivnežev imamo najvišje uvrščenega novinca, ostali pa so stari znanci naše lestvice: dva župana, trije podjetniki, dva akademika, glasbenik in zgodovinar ter odvetnica, ki je svoj čas bila celo med desetimi najvplivnejšimi.
Spremembe uvrstitev na lestvici so razvidne iz grafičnega prikaza – puščici in številk ob njej. Puščica navzgor pomeni, da se je oseba po lestvici povzpela, številka zraven pa razlika v številu mest glede na uvrstitev v letu 20201. Puščica navzdol pomeni nižjo uvrstitev, krogec pa ohranitev pozicije.
| IME IN PRIIMEK | PREDSTAVITEV (aktivnosti v letu 2022) | |
| 11. |  -1
dr. Tone Kregar
|
V pokoronskem letu 2022 Muzej novejše zgodovine Celje, ki ga vodi bolj po glasbenem ustvarjanju poznani Rogatčan, ponovno diha s polnimi pljuči: obisk je namreč presegel številke iz predkoronskih časov.
Nič čudnega, saj v muzeju ne spijo: konec oktobra so odprli prvi del največjega projekta muzeja v zadnjih letih – prenavljajočo fotohišo Pelikan. Na odprtju Galerije Božena s prvo razstavo fotografij Zbirke Pelikan, poimenovano Lepota je ženskega imena, pa je bila sama ministrica za kulturo, Šentjurčanka po rodu, Asta Vrečko. A neka druga ženska je publiciteto muzeja povzdignila v nebo – oktobra se je v Fotoateljeju in galeriji Pelikan v oblekah iz prejšnjega stoletja fotografirala ekstravagantna predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Nekaj medijev, ki se je ob to obregnilo, pa je naredilo veliko reklamo za to “storitev” celjskega muzeja, ki jo v praksi izvaja nekdanji novinar Kozjansko.info, Egon Horvat. Preden pogledamo na glasbeni del Tončeve ustvarjalnosti, omenimo še bronasto priznanje za lepo urejeno okolje, vrt in cvetlice , ki jo je MNZ CE dobil na 53. Zlati vrtnica in metli 2022, prireditvi Turističnega in kulturnega društva Celje. Še to – dr. Kregar je po novem član Delovne skupine za muzejsko politiko pri Ministrstvu za kulturo, a še bližje novi oblasti je njegova dolgoletna partnerka Inge Kobe, ki je poleti prevzela vodenje kabineta Ministrice za digitalno izobrazbo, Emilije Stojmenove Duh. In zdaj končno k muziki: z Mi2 so v začetku 2022 v vadbenem prostoru na Belem v živo posneli edino akustično pesem s plošče Črno na Belem. Proces njenega nastajanja je zabeležila kamera Rudija Urana, ki je tudi režiser videospota. Lanska uvrstitev (10, mesto) |
| 12. |
Vinko But
|
Ob prevzemu vodenja Mlekarne Celeia v letu 2019 je kot sveži direktor največje mlekarne v lasti zadrug napovedal, da bodo do leta 2025 v razvoj investirali 12 milijonov evrov. Lani je bila aktualna gradnja lastne sončne elektrarne in nadgradnja čistilne naprave.
V februarju so obeležili 80 let organiziranega odkupa slovenskega mleka. V neodvisni in mednarodno priznani raziskavi so za sadne jogurte Zelene Doline z in brez laktoze prejeli priznanje izbrani produkt leta. V letu 2021 je imela Mlekarna Celeia 57,2 mio EUR prihodkov, kar je nekaj manj kot prej. Zabeležili so tudi dobrih 800 tisočakov izgube, a EBITDA je bil pozitiven. Število zaposlenih so prav tako znižali in je znašalo 188, kar lahko razumemo kot del prestrukturiranja mlekarne, kar je Kostrvničan napovedal ob prihodu s Kmetijske zadruge Šmarje. Lanska predstavitev (18. mesto) |
| 13. |  +2
akademik ddr. Igor Grdina
|
Zgodovinar, literarni zgodovinar in libretist iz Šentjurja ostaja intelektualno in družbeno aktiven. Celjska Mohorjeva družba je jeseni izdala njegovo knjigo Med zemljo in zvezdam. V njej Grdina razčlenjuje pomen in vlogo materialne dediščine za razumevanje določene dobe, a poudarja tudi duhovni kontekst, ki pri običajnih učbeniških pregledih pogosto umanjka.
V intervjuju za spletni portal SiOL ob smrti Elizabete II. izjavi: »Slovenci smo tako ali tako preveč skregani, da bi imel voljo nasuti še kaj na grmado domačih izključevalnih prepirov, v katerih ni niti najmanjše možnosti, da bi lahko bila slišana vsaka dobra misel.« Tudi sicer je Grdina zelo aktiven na številnih področjih. Z razpravami sodeluje pri različnih revijah. V okviru ZRC SAZU, kjer je zaposlen, denimo sodeluje v projektu Književna republika Borisa Pahorja. Lani v samozaložbi izide tudi delo povezano s šentjurskim skladateljev Josipom Ipavcem: Princesa Vrtoglavka. Lanska predstavitev (15. mesto) |
| 14. |
Jernej Močnik
|
46-letni ekonomist iz Dvora pri Šmarju pri Jelšah je že leta na radarju ekipe Kozjansko.info, ki spremlja karierni razvoj in napredek ljudi iz naših krajev. A skok med 50 najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja mu je uspel z lanskim kariernim vzponom. Konec leta 2020 je zapustil dolgoletno pozicijo finančnika v Novi KBM ter postal izvršni direktor za finance v SIJ Metal Ravne.
Z 2022 pa je Močnik prevzel vodenje podjetja z 1.052 zaposlenimi in 210 milijoni evrov letnih prihodkov. Kako mu gre na čelu železarne, bomo še videli, zagotovo pa mu ne gredo na roko visoke, nekonkurenčne cene energentov pri nas. “Naša težava ni, kako bo letos do konca leta, naša skrb je, ali bo Metal še na trgu v letih 2023 ali 2024. Imamo konkurenco, ta ima prek severne meje po naših podatkih bistveno drugačne pogoje,” je bil pesimističen letošnjega septembra. Močnik je sicer navdušeni košarkarski rekreativec, pa tudi funkcionar, član Izvršnega odbora Košarkarske zveze Slovenije. S košarko se ukvarjata tudi sin in hčerka. 20-letni Domen je perspektivni organizator igre pri prvoligašu iz sosednje Rogaške Slatine. |
| 15. | + 4
akademik dr. Jože Krašovec
|
Sredi prejšnjega leta je 78-letnega štirikratnega doktorja doletela čast novega velikega priznanja v njegovi bogati poti. Ob izidu katoliškega prevoda Svetega pisma po jeruzalemski predlogi v enotni knjigi so slovenski škofje namreč sklenili, da mu podelijo odličje sv. Cirila in Metoda. Odlikovanje, sestavljeno iz okrogle bronaste plakete z reliefno podobo sv. Cirila in Metoda in diplome, se podeljuje osebam ali ustanovam, ki so se izkazale s posebnim zvestim služenjem Cerkvi med Slovenci.
Jeseni je ob dnevu Slovenske akademije znanosti in umetnosti izvedel slavnostni nagovor. Lanska predstavitev (19. mesto)
|
| 16. | +11
mag. Marko Diaci
|
Šentjurski župan se je s še eno izvolitvijo na mesto prvega človeka Občine kar konkretno dvignil na lestvici. Čeprav ni kandidirala iskreno, ne gre spregledati, da je s 70 % proti 30 % premagal še eno veliko šentjursko politično osebnost – vodjo poslancev SDS-a v državnem zboru, Jelko Godec. V občinski svet pa je dobil največ, kar 10 svetnikov iz njegove liste.
Diacija na lestvici vplivnežev dviguje tudi dejstvo, da je aktiven izven občinskih meja. Kod podpredsednik Združenja občin Slovenije se je lani, skupaj z županom Občine Podčetrtek, Petrom Misjo, lani na Ministrstvu za finance pogajal za dvig povprečnin, pri čemer so bili uspešni. Iz prvotnega izhodišča 639,99 € na prebivalca občine ob začetku pogajanja so to uspeli dvigniti na 700 € na prebivalca občine v letih 2023 in 2024. Na območju občine se odvija mnogo investicij. Ena izmed odmevnejših je ureditev industrijske cone Šentjur jug 3, prav tako pa bo naselje Kalobje pridobilo svojo osnovno šolo. Konec prejšnjega leta je že bila podpisana pogodba za energetsko sanacijo osnovne šole na Hruševcu, prav tako pa jim ne manjka idej za projekte v prihodnosti. V samem središču Šentjurja si želijo urediti mestni park, prav tako pa bi želeli zgraditi novo policijsko postajo. Lanska predstavitev (27. mesto) |
| 17. | +1
Matija Čakš
|
Šmarski župan je to jesen zakorakal v svoj drugi mandat – za to, kaj si o prvem mislijo občani in potencialni tekmeci, je dovolj zapisati, da v tako veliki občini Čakš ni imel protikandidata.
Tudi v tej občini pa ne manjka raznih investicij ter projektov. Ena najbolj odmevnih je trenutno občinski nakup Jelšingrada in začetek urejanja njegove okolice. Tam se že nahaja novo footgolf igrišče, statično saniran pa bo, po obljubah Čakša, tudi sam dvorec. Prav tako se končuje gradnja oskrbovanih stanovanj, ki bi naj bila vseljiva že letos. Končana je nova cesta čez sosesko Dobrava, kjer lahko lastniki zemljišč začenjajo z gradnjo svojih hiš. Mnogo je bilo postorjeno tudi na področju cestne infrastrukture tako v samem Šmarju kot tudi drugot po občini. Vredno omembe je tudi to, da je občina pomagala pri obnovi župnijske cerkve v središču Šmarja, ki je svežo podobo dočakala lansko poletje. Lanska predstavitev (18. mesto) |
| 18. | + 10
Anton Škrabl
|
Svoj mednarodni sloves izdelovalca in restavratorja orgel je Anton Škrabl še nadgradil. Prisoten je bil pri različnih projektih in to predvsem v tujini.
Decembra so v dolinski cerkvi pri Trstu z božičnim koncertom veličastno odprli prenovljene orgle iz 19. stoletja. V letu 2021 je podjetje ustvarilo 2,9 mio evrov prihodkov in zaposlovalo 32 sodelavcev. Njegova orgelska mojstrovina – največje nove cevne orgle v Evropi s 7 tisoč cevmi, 180 postankov in dve konzoli, ki jih je njegova delavnica proizvedla za koncertno dvorano v Katovicah na Poljskem, so navdušile celo glasbeno sekcijo znamenitega britanskega BBC-ja, ki je o tem pripravil članek. O Evropskem orglarskem centru, ki naj bi po prvotnih zamislih zrasel ob razglednem stolpu Kristal, ki se v Rogaški Slatini vzpenja čedalje višje v nebo, pa zadnje čase ni bilo informacij. Lanska predstavitev (28. mesto) |
| 19. | +1
Franc Jager
|
Franc Jager, ki je leta 2019 vodenje svojega podjetja Jagros predal sinovom, ostaja aktiven tako na gospodarskem kot družbenem področju. Lansko leto je bilo zanj na obeh izjemno plodovito. Vrhunec poslovnega leta je predstavljalo dokončanje njegovega prvega večjega gradbenega projekta, odkar se je iz trgovskih preusmeril v nepremičninske posle – obnove hotela Murter, ki ga je kupil kmalu po izstopu iz podjetja Jagros. Hotel na Murterju je tako lani že sprejel tudi prve goste.
Njegovo podjetje Gradnje Jager je sicer v letu 2021 skoraj prepolovilo celotne prihodke (s 1,7 milijona evrov na 874 tisoč evrov) ter poslovalo z dobrimi 12 tisočaki izgube, a glede na dokončal posel na Murterju ter za turizem blagodejni konec epidemije gre pričakovati, da bodo poslovni izkazi za leto 2022 veliko boljši. Poleg poslovnih uspehov, je uspel lani izdati tudi biografijo z naslovom “Franc Jager – Zgodba najuspešnejšega slovenskega trgovca”. Knjiga ni odmevala le lokalno. Dosegla je tudi širše slovensko občinstvo, zaradi česar je pritegnil pozornost največje slovenske komercialne televizijske postaje POP TV, kjer je gostoval v eminentni oddaji Ena na ena z voditeljem Urošem Slakom. Lanska predstavitev (20. mesto) |
| 20. | +1
Nina Zidar Klemenčič
|
V preteklosti je bila Šmarčanka javno izpostavljena predvsem kot odvetnica, ki socialno šibkim ponuja brezplačno pravno pomoč. V minulem letu pa se je pojavila tudi kot pravnica v nekaterih večjih zgodbah, predvsem v (para)državnih podjetjih.
Tri pogodbe v skupni vrednosti skoraj 24 tisoč evrov naj bi sklenila s Pošto Slovenije, sodelovanje z Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) pa naj bi jih prineslo skoraj 100 tisočakov. Med njenimi strankami sta bila tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek in minister za obrambo Matej Tonin. Nekateri okoljski aktivisti so ji javno očitali, da je kot odvetnica, ki je v imenu Eko kroga dosegla uspeh v primeru Lafargea, za stranko vzela Salonit Anhovo, kjer po njihovih besedah zagovarja diametralno nasprotno pozicijo. Zgodba sega v leto 2019, ko je njena pisarna ponudniku internetnih storitev, pri katerem s svojimi spletnimi stranmi gostuje Eko krog, poslala zahtevo za umik študije Sežiganje odpadkov v cementarnah: primer Salonit Anhovo, češ, da so v njej navajali neresnične podatke, ki so kazili dobro ime njene stranke. Odkar je Zidar Klemenčičeva na svojem, z javno prav tako znanim Goranom Klemenčičem, nekdanjim predsednikom KPK in ministrom za pravosodje, sta se namreč razšla, je v letu 2021 s svojo odvetniško pisarno ustvarila 121 tisoč prihodkov. Vse kaže, da bo poslovni izid 2022 precej bolj potenten. Lanska predstavitev (21. mesto) |
Poglejte še osnovno lestvico 50 najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja v letu 2022
