Prosta delovna mesta Klikni tukaj za aktualne zaposlitvene oglase

Vplivneži Kozjanskega in Obsotelja 2020: od 11. do 20. mesta


Pri naših predstavitvah najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja smo že pri drugi deseterici. Ta je, prvič v dvanajstih letih, posebna, saj v resnici ne vsebuje 10, temveč 12 vplivnežev. Prvič do zdaj smo namreč na eno mesto uvrstili tri posameznike, ki bi jih, glede na njihovo kolektivno delo in s tem kolektiven družbeni vpliv, težko ločili.

Sicer pa od 11. do 20. mesta najdemo večje število podjetnikov, oziroma menedžerjev, tudi tri politike, pa dva vrhunska akademika in še koga. Preverite spodaj, zelena puščica navzgor pomeni, da se je posameznik, glede na lani povzpel po lestvici, rdeča puščica navzdol pa, da je po njej zdrsnil.

IME IN PRIIMEK PREDSTAVITEV (aktivnosti v letu 2020)
11 – 3

Vinko But

 

 

Vinko But je poleti 2019 po 18 letih vodenja Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah prevzel vodenje največje mlekarne v lasti zadrug, Mlekarne Celeia, ki je leta 2018 ob 60 milijonih evrov prihodkov imela dobrih 300 tisoč evrov izgube.  Pod njegovim vodstvom je mlekarna po dveh letih izgube v letu 2020 znova poslovala stabilno in pozitivno.

Po Butovih besedah epidemija novega koronavirusa družbe ni posebej prizadela, zato tudi kljub racionalizaciji poslovanja, odpuščanj ne načrtujejo.

V letu 2021 Kostrivničan načrtuje začetek prenove največje sirarne v Sloveniji, kjer dnevno proizvedejo do 15 ton sira iz najboljšega mleka slovenskih kmetij. Naložba, v prvi fazi vredna več kot 2 milijona evrov, bo obsegala tehnološko prenovo prvega sklopa proizvodnje (sirjenje in pripravljanje sirnega zrna). Usmerjena bo v večjo avtomatizacijo in energetsko učinkovitost proizvodnje, kar jim bo v prihodnje, poleg zdajšnje proizvodnje poltrdih sirov višje kakovosti, omogočilo tudi razvoj novih sirnih produktov. Lanska predstavitev (8. mesto)

12 images_slike3_ured7_vplivni_puscicagor1 mag. Branko Kidrič

 

Slatinski župan in predsednik Razvojnega sveta Savinjske regije mag. Branko Kidrič je zagotovo z nasmehom pričakal leto 2021, saj je decembra dobil veliko lokalno bitko proti svojim političnim nasprotnikom, ki so skušali spodnesti njegov projekt  106-metrskga razglednega stolpa Kristal.

Na letni ravni naj bi projekt ustvaril vsaj 300.000 evrov prihodkov v občinski proračun, po odbitju stroškov bo občina lahko vsaj polovico tega namenila za razvoj turizma in drugih dejavnosti. Kidrič je prepričan, da bo šlo za edinstveno turistično atrakcijo, omogočil pa bo nova delovna mesta in nasploh občini dolgoročno prinesel številne prednosti.

V minulem letu so na Občini kljub epidemiji uspeli realizirati ves program, odprli so Bobrov center, ki prinaša izvedbo naravovarstvenih vsebin za deležnike iz vrtcev, šol, naravovarstvenih organizaciji, društev, okoliških prebivalcev ter vseh posrednih in neposrednih uporabnikov območja ob Sotli. A njegov pomen je širši, saj prinaša tudi temeljni kamen v ponudbi območja, na katerem si domačini in turistični delavci Rogaške Slatine in Podčetrtka obetajo vnovično ojezeritev, oziroma revitalizacijo Vonarskega jezera.Veliko so tudi asfaltirali, prenavljali cestišča in drugo infrastrukturo.

V letu 2020 je proračun Občine Rogaška Slatina znašal dobrih 11 milijonov evrov, od tega so približno 7 milijonov evrov namenili različnim naložbam. Lanska predstavitev (15. mesto)

13 images_slike3_ured7_vplivni_puscicagor1

novinci

Aleš, Boštjan in Miha Jager

 

 

 

Po poslovnem razhodu v družini Jager – po očetovem odhodu v pokoj leta 2019 so sinovi Franca “izplačali” iz osnovnega podjetja Jagros d.o.o. in ga prevzeli sami, smo na naši lestvici prvič naredili izjemo in na enem mestu združili tri osebe.

Sinova Aleš ter Boštjan imata namreč vsak po 20% delež podjetja, tretji sin Miha pa si lasti 10% delež podjetja. Njihova mati je lastnica še 4% deleža. Sinovi podjetje vodijo skupaj, vsak pa je prevzel svoje področje vodenja.

Po predaji podjetja, se je Franc Jager, ki je, posledično, po naši lestvici zdrsni nekoliko nižje kot smo ga v zadnjih letih vajeni,  podal v gradbeništvo in nepremičnine.

A veličina Francove zapuščine je nesporna. Konec leta 2019 je imelo podjetje Jagros že kar 41 trgovin razporejenih po več delih Slovenije. V letu 2019 so ustvarili kar 145 milijonov € prihodkov, za 14 milijonov € več kot prejšnje leto. Prav tako so za skoraj 1 milijon € povečali dobiček, ki znaša skoraj 8,3 milijone €.

V letu 2020 so prihodke nameravali še povečati, kako jim je pa to uspelo zaradi epidemije, bo znano v naslednjem letnem poročilu. Podjetje zaposluje že več kot 800 oseb, umeščeno pa je na 1. mesto najmočnejših podjetij na kozjanskem. Na epidemijo so se med drugim prilagodili z nakupovanjem po spletu ter dostavo na dom.

14 images_slike3_ured7_vplivni_puscicagor1 novinec

Matija Čakš

 

V prvem letu svojega županovanja najmlajši župan daleč naokoli še ni toliko utrdil svojega položaja, da bi ga uvrstili med 50 vplivnežev predlanskega leta. A v 2020 se je to spremenilo, ko je 34-letni Čakš v največji krizi generacije pokazal, da je iz pravega testa ter da so mu občani Šmarja upravičeno zaupali vodenje svoje občine.

Ko je v šmarski šoli izbruhnila koronavirusna okužba in so na NIJZ oklevali, iz Ljubljane pa mu je žugal minister za izobraževanje Jernej Pikalo, je Čakš klub hudemu pritisku sprejel zdravorazumsko odločitev ter zaprl osnovno šolo.
Pozneje se je izkazalo, da je imel prav. Občani so znali ceniti pogum svojega župana ter da je na prvo mesto postavil njih, ne pa se skril za politiki iz Ljubljane. Od takrat uživa rekordno visoko zaupanje, ki se krepi še z učinkovitim obvladovanjem drugih občinskih zadev. Občina v koronačasu obnavlja ceste, stavbe, šole, gradi telovadnico, za starejše oskrbovana stanovanja itd.

Matija Čakš ob vsem tem najde še čas za opravljanje svojega osnovnega – veterinarskega poklica – malo je županov, ki ti pridejo v štalo, se radi pošalijo kmetje. Dela ne zmanjka tudi na domači kmetiji in v vinogradu. Koliko mu ga ostane za družino, bi bilo treba vprašati ženo Gabi, ki mu je decembra lani povila tretjega otroka – po dveh punčkah sta dobila sina Črta.

Matija Čakš sicer poklicno ostaja razdvojen med svojo ljubeznijo – veterino, ter županovanjem. Pred to dilemo se bo verjetno znašel čez slabi dve leti, ko se bo moral odločiti o ponovni kandidaturi. Z življenjsko energijo, ki jo kaže sedaj, mu najbrž ne še ne bo potrebno izbirati med enim ali drugim.

15 images_slike3_ured7_vplivni_puscicagor1

+ povratnik

Tomi Rumpf

 

 

Še en veterinar na naši lestvici se med 50 najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja vrača po dolgoletni pavzi – nazadnje smo ga na 43. mestu ujeli na lestvici za leto 2012, ko so je poslavljal od direktorovanja Kobilarne Lipica ter nato za nekaj let “poniknil” na Balkan, kjer je opravljal razne direktorske funkcije za tamkajšnje hčerinske družbe Perutnine Ptuj.

Pred nekaj leti se je Mestinjčan ponovno vrnil domov ter prevzel vodenje domače veterinarske postaje Šmarje pri Jelšah, katere je tudi petinski lastnik. Svojo podjetniško žilico je pokazal s prevzemom Veterinarske bolnice Šentjur konec leta 2017 ter nedavno še z nakupom večinskega deleža v Veterinarski postaji Celje. Za vse tri postaje ima tudi koncesijsko pogodbo z državo, s čemer je največji veterinarski koncesionar v Sloveniji.

Kar na 15. mesto na lestvici vplivnih, najvišje med povratniki, pa ga je izstrelilo predvsem imenovanje za vršilca dolžnosti Zavoda za blagovne rezerve. Zakaj se je šel izpostavljati na to, v pandemiji izjemno izpostavljeno delovno mesto, moramo najbrž razumeti v okviru njegovega odnosa z ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom. Najbolj vplivni človek Kozjanskega in Obsotelja mu zagotovo ne bo pozabil, da mu je v stiski priskočil na pomoč. Rumpf je zdaj tisti, ki v imenu Zavoda bije bitko z medijsko razvpitim “žvižgačem” Ivanom Galetom, katerega je odpustil iz krivdnih razlogov, ki se bodo razčiščevali na sodišču. Gale mu je vrnil s kazensko ovadbo, tako da si Rumpf kakšne umiritve življenjskega ritma še nekaj časa ne more obetati. Predstavitev na lestvici za 2012 (43. mesto)

16 images_slike3_ured7_vplivni_puscicagor1+ 6

prof. ddr. Jože Krašovec

 

Akad. prof. dr. Jože Krašovec je prejemnik častnega naziva zaslužni profesor Univerze v Ljubljani, 2020. Doktor bibličnih znanosti, dr. filozofije, dr. teologije, dr. zgodovine religij – religijske antropologije, redni profesor za biblični študij Stare zaveze Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, je v letu 2020 pri Založbi Družina izdal knjigo Razsežnosti Božje pravičnosti in pravice v hebrejskem Svetem pismu.V V intervjuju ob izidu knjige je za Reporter dejal, da je “najvišje spoznanje Svetega pisma v tem, da je Bog osebno duhovno bitje, zato je človeka ustvaril kot osebno duhovno bitje in mu vdahnil nesmrtno dušo.”

Krašovec je  avtor več kot 200 znanstvenih in strokovnih člankov v domačih in tujih revijah, zbornikih in drugih publikacijah ter številnih monografskih del.

Za življenjsko delo na področju biblicistike in promoviranja znanosti je leta 1996 prejel državno odlikovanje častni znak svobode Republike Slovenije, leta 1988 papeško odlikovanje z nazivom monsignor, leta 1999 pa priznanje ambasador Republike Slovenije v znanosti. Lanska predstavitev (22.mesto)

17 -13

Franc Jager

 

 

Franc Jager se je po predaji podjetja Jagros svojim sinovom uradno upokojil, a poslovno ostaja aktiven, saj se je  podal v gradbeništvo in nepremičnine.

Ob obnovi hotela na hrvaškem Murterju si želi graditi tudi na Pagu, poteguje se za nakup Salinera Resorta v slovenskem Strunjanu. Nakup dvorca Jelšingad v Šmarju pri Jelšah je v juniju 2020 padel v vodo, saj, neuradno, naj ne bi našel skupnega jezika z lokalnim manjšinskim deležnikom na grajskem posestvu.

Se je pa družina Jager tudi letos uvrstila na seznam sto najpremožnejših Slovencev revije Menedžer, kjer zaseda 17. mesto. Pri tem pa je treba biti previden, saj se je oče Franc povsem umaknil iz lastništva osnovnega trgovskega podjetja Jagros, kjer zdaj kraljujejo njegovi sinovi. To se odraža tudi na naši lestvici najvplivnejših, saj smo tovrstno “poslovno ločitev” upoštevali in zato Franc po dolgih letih prisotnosti povsem na vrhu najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja spušča v drugo deseterico. Lanska predstavitev (4. mesto)

18 + 2

Marko Tišma

 

Slatinski menedžer je decembra 2018 postal neizvršni direktor Družbe za upravljanje terjatev banke, (DUTB oz. “slaba banka”), unija lani pa še namestnik direktorja upravnega odbora.

Na položaj je prišel v kvoti ministrstva za gospodarstvo, ki ga vodi Zdravko Počivalšek. Lokalni rojak ga je že v času vlade Mira Cerarja želel imenovati za člana uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH), krovnega upravljavca državnega premoženja. Tišma je tudi član nadzornega sveta družbe Terme Olimia, ki jo je pred odhodom v politiko vodil Počivalšek.

Tišma se sicer lahko pohvali z zgledno kariero, saj je bil še prej direktor Zdravilišča Rogaška, dvakrat direktor časopisa Večer ter direktor sektorja za marketing in korporativno komuniciranje v Novi Kreditni banki Maribor.

Junija 2020 je Tišma kot neizvršni direktor DUTB postal tudi eden izmed dveh namestnikov novega predsednika upravnega odbora DUTB Borisa Novaka. Lanska predstavitev (20. mesto)

19 + 28

Robert Polnar

 

Od razmeroma obrobne vloge v slovenskem parlamentarizmu je šentjurski poslanec Robert Polnar čez noč postal eden bolj prepoznavnih slovenskih poslancev. Zagotovo pa tisti, ki ta trenutek najbolj pooseblja znameniti 82. člen ustave, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila.

Polnar je bil samosvoj v odločitvah in neposreden v odzivih že za časa Šarčeve vlade, to držo pa je ohranil tudi kasneje. Posebej je prišla do izraza ob ambiciji njegovega (zdaj že bivšega) predsednika Karla Erjavca, da izkoristi politično situacijo in se povzpne na mesto predsednika vlade RS.

A kasneje se je izkazalo, da je Erjavčev račun brez krčmarja, ali bolje rečeno, brez poslanca Polnarja (in še koga). To je Erjavca tako razjezilo, da je poskrbel, da ga je šentjurski občinski odbor zabrisal iz stranke DeSUS. Niso pa ga mogli spraviti iz poslanske skupine, saj lahko iz nje izstopi le poslanec sam, kar pa Polnarju ne pade niti na pamet.

Izpostaviti še velja odmevni intervju z Robertom Polnarjem, ki smo ga v precejšnjem delu objavili tudi na Kozjansko.info. V njem je poudaril posluh desnosredinske vlade za občinske zadeve ter na lastnem primeru izpostavil množičnost žaljivk, primitivizma in zmerljivk, ki jih je bil deležen ob odločitvi DeSUS-a, da vstopijo v Janševo vlado. Lanska predstavitev (47. mesto).

20 – 8

Ddr. Anton Stres

Anton Stres

 

Za ddr. Antonom Stresom, predsednikom Komisije Pravičnost in mir (KPM) pri Slovenski škofovski konferenci,je leto, ko se je v imenu Katoliške cerkve po dolgem času spet nekoliko aktivneje angažiral v slovenskem družbenem življenju. Vseeno je na lestvici nekoliko nižje kot lani, ko je izdaj izjemno obsežno in za slovenski prostor pomembno delo – Leksikon filozofije.

Denimo. Pred praznikom vseh svetih objavil sporočilo, v katerem opozarja pred nevarnostjo kulture omalovaževanja človekovega življenja. Zahvalil se je vsem, ki se z nadčloveškimi napori trudijo, da rešijo zdravje in življenje sodržavljanov ter sodržavljank, ob tem pa s prstom pokazal na del opozicije, ki po njegovem mnenju več truda in napora vlaga v to, kako bi se znova dokopala do oblasti, kakor da bi sodelovala pri reševanju zdravja.

Kot predsednik KPM pri Slovenski škofovski konferenci je za Slovensko oddajo Radia Vatikan predstavil izjavo Komisije Pravičnost in mir ob trideseti obletnici slovenskega plebiscita, ob čemer je pozval, naj dozorimo kot državljani, prerastemo izključevalnost in zgradimo politično skupnost na sodelovanju in medsebojnem spoštovanju vseh, na svobodi in podjetnosti, na odgovornosti, solidarnosti in pravičnosti.

Katoliški intelektualec, dvojni doktor teologije in filozofije, po rodu izpod Donačke Gore, je še vedno tudi rektor Katoliškega inštituta.  Lanska predstavitev (12. mesto)