V nedeljo, 30. junija 2019, je minilo že 28 let, ko je leta 1991 v Ljubljani pod streli agresorja padel, takrat komaj sedemindvajsetletni miličnik takratnega oddelka milice Medvode – PM Ljubljana – Šiška, Stanislav Strašek, sicer doma iz Boletine pri Ponikvi, občina Šentjur.
Tako kot večino takrat zaposlenih v organih za notranje zadeve je tudi Stanislav Strašek sodeloval pri zaščiti procesov osamosvajanja Republike Slovenije. Začetki sicer segajo še v leto 1989, ko je policija 1. decembra v Ljubljani preprečila t. i Miting resnice in širjenje »jogurtove revolucije«. Konec procesa pa predstavlja odhod zadnjega pripadnika zvezne armade z našega ozemlja 26. oktobra 1991.
Organi za notranje zadeve so bili med prvimi, ki so se zoperstavili agresiji Jugoslovanske ljudske armade, ki je hotela s tanki preprečiti takrat utopični cilj – samostojno državo. Za dosego tega cilja pa je padlo kar šest policistov in sicer Robert Hvalc, Bojan Štumberger, Željko Ernoić, Marjan Dobovšek, Franc Šuster in Stanislav Strašek, ki so za naše skupne cilje dali največ kar se lahko da – tudi tisto najsvetejše »svoja življenja«.
Navedenega nikakor ne moremo in ne smemo prezreti, zato smo se policisti: PP Medvode/PU Ljubljana, člani in veterani PVD Sever za celjsko območje in policisti PP Šentjur/PU Celje, tudi letos poklonili v spomin »padlemu v vojni za Slovenijo«, gospodu Stanislavu Strašku na njegovem mnogo preranem grobu na »slomškovi« Ponikvi.
Letos so se na grobu Stanislava Straška na Ponikvi zbrali v petek, 28. junija 2019 in v spomin ter opomin na obletnico tragičnega dogodka položili venec in mu prižgali svečo.
Ludvik Petrič, komandir Policijske postaje Šentjur, Foto: PP Šentjur
