Poleg volitev županov je nekaj pozornosti namenjeno tudi volitvam v občinske svete, veliko manj v svete krajevnih skupnosti.
In čeprav med ljudstvom obstaja mantra, da je župan v občini tisti, ki ima vso moč in lahko nekaj naredi, je po zakonodaji občinski svet na nek način celo pomembnejši od županske funkcije. Po zakonu je namreč najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
Če občinski svetniki svoje funkcije ne jemljejo samo kot dvigovanje rok v smislu glasovalnega stroja, smo enega redkih izkazov njihove pristojnosti v minulem mandatu videli v Šmarju pri Jelšah, ko župan ni uspel z nekaterimi predlogi. To je sicer upočasnilo kak projekt oz. ga ponovno pretehtalo, vse skupaj pa je bilo na koncu koristno za demokratično razpravo med županom in občinskim svetom.
Zgodil se je tudi primer svetniške obstrukcije, ki je v tej občini na predstavitvi enega od kandidatov izplavalo tudi kot predvolilna tema v smislu, da je to izjemno problematično početje. Drugače je bilo npr. v sosednjem Šentjurju, kjer je izredno sejo obstruirala županova koalicija, na koncu pa se iz tega ni zgodilo nič …
Na spletu se v okviru debat na našem območju pojavlja tudi vprašanje o (ne)aktivnosti svetnikov. Nekateri se namreč na samih sejah v vsem mandatu, ali celo v več mandatih (!), niso priglasili k besedi, ali celo podali kakšen predlog.
Pa to avtomatsko pomeni, da niso opravljali svoje funkcije? V bistvu ne. V mnogih občinah se namreč župan in svetniki iz koalicijskih vrst pred sejo občinskega sveta dobijo na sestanku oz. usklajevanju, kjer se pravzaprav opravi glavnina dela in tako so ponekod seje zgolj formalnost. V Podčetrtku so npr. znani, da so dobesedno ekspresni.
Povsem druga stvar pa je, če občinski svetnik premore toliko integritete, da prebere gradivo za sejo, se o čem še sam pozanima, poda konstruktivne predloge in tudi sicer spremlja življenje v občini. Zanimivo je, da tisti, ki ne ustrezajo opisu v prejšnji povedi, običajno ne pozabijo preveriti, če so prejeli nadomestilo oz. sejnino.
Primer, ki tudi v številnih drugih občinah zagotovo ni osamljen, nam je predstavil bralec Gorazd Bertalanič iz Rogaške Slatine, ki je nekoliko podrobneje spremljal delo občinskega sveta v svoji občini. Z žalostjo je ugotovil, da večina svetnic oz. svetnikov v celotnem mandatu ni predlagala v sprejem ali razpravo prav nobenega svojega predloga, odloka ali akta. Predlogi ene redkih »aktivnih« svetnic pa so bili vsi po vrsti zavrnjeni, ali pa se o njih sploh ni glasovalo. Tudi pri razpravah o županovih predlogih je bilo mnogo članov povsem neaktivnih. Razprav pogosto sploh ni bilo ali pa so bile vsebinsko prazne, županovi predlogi pa so bili vsi po vrsti potrjeni.
Gorazd Bertalanič: Marsikdo bo presenečen ob dejstvu, da se sedem občinskih svetnic oz. svetnikov ni priglasilo k besedi niti enkrat! In to v vseh štirih letih. To marsikaj pove o njihovem čutu odgovornosti do svojih volilcev.
Ampak kako naj volivec enostavno in časovno nepotratno preverja, če so njegovi predstavniki v občinskem svetu (dovolj) aktivni? Težko. Za poslance v državnem zboru je denimo mogoče preverba aktivnosti z aplikacijo Parlamater, zaenkrat pa nič ne kaže, da bi lahko kaj podobnega razvili na nivoju občin. Na drugi strani smo v letu 2018 in, razen redkih izjem, redkokatera lokalna skupnost omogoča video prenose sej, ki so običajno tudi dobro spremljani.
Če potegnemo črto, razen tega, če se posameznik ne odloči, da bo sam kandidiral in ob vsaj volilni matematiki mogoče tudi uspel, na koncu veliko manevrskega prostora občanom ne preostane. Skoraj edina možnost je, da od svetnikov zahtevamo, da so aktivni, pa če so po naši »liniji« ali tudi ne, saj nenazadnje dajo prisego, da bodo delovali za blagor vseh občanov.
