Obravnava sporne ekološke tematike po šentjursko: obstrukcija izredne seje

14. 3. 2018 18:09

Prejšnji mesec je Državni zbor v prvi obravnavi nekoliko presenetljivo sprejel zakon o sanaciji Celjske kotline, ki ga je vložila poslanka SMC, Janja Sluga.

Zakonski predlog zajema zgolj degradirana območja v občinah Celje in Štore, čeprav se opira na strokovno študijo, ki omenja tudi območje, ki sodi v šentjursko občino.

Zaradi tega so opozicijskih svetniki Občine Šentjur zahtevali izredno sejo, ki pa je, vsaj formalno, nato ni bilo, saj se je večina svetnikov enostavno ni udeležila in seja ni bila sklepčna.

Pred dvema tednoma smo pisali o reakcijah obeh šentjurskih poslank (klik!), Anite Koleša iz SMC in Jelke Godec iz SDS, prav tako pa je opozicijska naveza SDS-SMC-N.Si sklicala izredno sejo šentjurskega občinskega sveta.

V vmesnem času so iz vrst sklicateljev seje opozarjali, da šentjurski župan, mag. Marko Diaci, na sejo ni vabil obeh poslank, kakor tudi ne nekaterih drugih akterjev, kot npr. dr. Cvetko Ribarič Lasnik, direktorico Inštituta za okolje in prostor, Občina Šentjur pa je na drugi strani celo njena ustanoviteljica.

Anže Rezar, predsednik SKS Blagovna, in mag. Marko Diaci, župan Občine Šentjur
Anže Rezar, predsednik SKS Blagovna, in mag. Marko Diaci, župan Občine Šentjur

Včeraj opoldan, na dan seje, se je množica novinarjev, vključno s predstavniki nacionalnega radia in televizije, zbrala v prostorih šentjurske občinske uprave, kjer je svoja stališča pojasnil župan. Dejal je, da se sam zavzema, da se ustrezno območje šentjurske občine vključi v zakon, ali kateri koli drugi akt, ki bi razreševal to tematiko in da je že sedaj na razpolago dovolj strokovnih podlag za to. Po potrebi bi sprožili tudi ustavno presojo.

Prisoten je bil tudi predsednik Sveta Krajevne skupnosti Blagovna, Anže Rezar, ki je z naseljem Proseniško najbolj prizadeto zaradi deponije Za Travnikom, kakor tudi zaradi bližine drugih odlagališč in nenazadnje tudi cinkarne in železarne. Povedal je, da aktualne problematike v zvezi z deponijo ne zaznavajo in da spremljajo situacijo na skupnih sestankih s cinkarno, težavo pa vidi npr. v  delcih PM10.

Jelka Godec
Jelka Godec
S svojo novinarsko konferenco tudi Jelka Godec

Pol ure pred napovedano izredno sejo je novinarsko konferenco v svoji poslanski pisarni izpeljala tudi Jelka Godec. Ponovila je kritko sklicateljev seje s prvopodpisanim Jožetom Koržetom iz SDS in dodala razočaranje nad sodelovanjem z občino, ki ji npr. ni priskrbela rezultatov nekaterih meritev, ki si jih je potem pridobila sama. Prav tako je razkrila, da je na omenjeni zakon vložila amandma, ki bi omogočal vključitev šentjurske občine. Po neuradnih informacijah naj bi sicer imel možnosti za dovoljšnjo podporo v državnozborskih klopeh, a je realen problem pomanjkanje strokovnih podlag.

V sejni dvorani se je ob 18. uri pozneje zbralo samo osem opozicijskih svetnikov, župan pa je povedal, da so se svetniki, ki sicer sestavljajo neformalno lokalno vladajočo koalicijo od prvega do zadnjega opravičili … Iz županove liste Gibanja za občino Šentjur so to: Boris Belej, Slavica Čoklc, Klemen Grdina, Stanko Kopinšek, Barbara Kvas Ocvirk, Damjan Maček, Boštjan Pisanec, Robert Polnar, Anton Špan in Sara Zupanc iz SLS: Mira Jazbec, Jože Lavbič in Mihaela Rožej iz DeSUS: Stanislav Artiček in Alojz Recko ter iz SD Srečko Krajnčan

Pogled na deponijo, ki delno sega v šentjursko območje
Pogled na deponijo, ki delno sega v šentjursko območje

Pri tem se zastavlja vprašanje o smiselnosti tega organa – najvišjega odločevalca v občini, kot se uči šentjurska mladina na kvizu “Ali poznaš svojo občino?”, če se ne želi seznaniti in razpravljati o tako pereči problematiki.

Prisotni nista bili torej niti svetnici, ki prihajata z območja KS Blagovna, čeprav bi se dalo na mestu samem dobiti kaj zanimivih informacij tudi s strani Draga Slakana, soproga pred leti preminule Marte Slakan, ki je dolga leta opozarjala na problematiko onesnaženja.

Prisotna je bila tudi poslanka Janja Sluga, ki je novinarjem povedala, da sama nima nič proti temu, da se v zakon vključi šentjursko območje, vendar so bile strokovne podlage, ki so zajemale analizo 512 vzorcev narejene samo na območju občin Celje in Štore. Tudi tudi bi se veljalo vprašati, kako je prišlo do izpada Šentjurja in da se od objave študije pred nekaj leti na tem področju ni naredilo nič resnega.

Na koncu je sedmi sili spregovorila tudi mag. Bernarda Podlipnik iz ministrstva za okolje in prostor, ki je priznala, da država z urejanjem te problematike krepko zamuja.

Po seji se je z novim pismom oglasila tudi lokalna SMC, ki ima v občinskem svetu štiri svetnike, vodi pa jih Peter Jevšinek.

V vsakem primeru je treba za ureditev tematike, tudi zaradi zanamcev, strniti sile in pozabiti na medsebojne razlike, kar pa v tem trenutku ni ravno na vidiku. Težke kovine, ki so prišle po zraku iz cinkarne in železarne, pa tudi zaradi drugih vzrokov, ne bodo šle same od sebe, saj imajo stoletja dolga razpolovne dobe, najprej pa je treba ugotoviti do kod vse sega njihova prisotnost in po potrebi sprejeti ustrezne ukrepe.

*bR; naslovna foto: Jure Godler

Oznake: , , , ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
173 queries in 0,707 seconds.