Kar nekam po polževo se vleče asfaltiranje ceste Slivnica-Loka pri Žusmu-Sodna vas. Vsako leto po kak kilometrček in morda še nekaj metrov več, toda ljudje, ki prebivajo ob tej cesti in vasi, ki so vezane na to cesto, se lahko vsaj tolažijo, da asfalt le leze v zaželjeno smer. Vendar ob taki počasnosti prihaja v te kraje napredek bolj po polževo. Ne ve se ali je zmanjkalo sape ali denarja. Cestarji so lepo pospravili mehanizacijo in pustili nedokončano delo, zemeljska dela so sicer na polovico opravljena pred Volčjo jamo. Zakaj ni bilo to v celoti opravljeno ve morda kaj več celjsko Cestno podjetje, ki je sicer znano po svojem dobro opravljenem delu. Leta 2000 bodo Kozjanci morda le dočakali na vseh njihovih še sedaj jamastih in prašnih cestah asfalt, seveda, če ne bo prej zmanjkalo nafte.
Morda pa bo potrebno novo cestno posojilo, toda takrat naj bo takega posojila več namenjenega za republiške in občinske ceste, kot je bilo v prvem, ne pa, da požre več ali manj tako zbran denar hitra cesta. Zanje bo vendarle zadostovalo mednarodno posojilo. Pri tem so najbolj prizadeta manj razvita območja v naši republiki, še posebej šentjurski del Kozjanskega, ki ima najmanj asfaltiranih cest in je solidarnosti najbolj potreben.
Novi tednik, 31. 10. 1979
