TOVARNA ALUMINIJASTEGA POHIŠTVA ALPOS je prav letos prebrodila krize obrtniškega načina proizvodnje in se s skoraj 600 milijonsko (cena časopisa 20 din, op.) polletno realizacijo ter 53,9 odstotno izpolnitvijo plana uvrstila med podjetja z ugodno delitvijo med osebnimi dohodki in skladi (60:40). S svojimi proizvodi dominira na domačen trgu, p r a v t a k o pa se uspešno vključuje v mednarodno tržišče.
Z leta v leto vse bolj veča udeležbo dela v s t r u k t u r i dohodka. Doslej so vložili okrog 170 milijonov v gradnjo in nabavo opreme, v sedemletnem razvoju pa predvidevajo nekaj nad polmilijardno investicijo za izgradnjo novih prostorov in nabavo thermatoo s t r o j a za vlečenje tanskostenskih cevi za pohištveno indust r i j o . S tem bodo dosegli 7 milijard celotnega prometa ali sedanji celotni promet v občini. Ta investicija je bistvenega pomena tudi za zajezitev migracije kmečkega prebivalstva iz šentjurske občine, ki j e več ali manj rezervoar delovne sile Celja in okolice.
V novih pogojih bo Alpos zaposloval čez 1.000 ljudi ali 2,5-krat več kot sedaj. Vse bolj osvajajo proizvodnjo gradbene in poslovne opreme, medtem ko proizvodnja pohištva postaja tipični izvozni proizvod.
LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE BOHOR je tako po s t r u k t u ri delitve kot v izvozu eno najboljših lesno predelovalnih podjetij Slovenije.
Odnos med osebnimi dohodki in skladi (50:50) ter izvoz, ki zasega 80 odstotkov proizvodnje finalnih izdelkov, o tem najzgovorneje pričata.
V polletju so dosegli 56 odstotkov predvidenega dohodka, v izvozu pa kar 77 odstotkov (385.000 dolarjev) letnega plana. Proizvodnjo pa so povečali za 21,9 odstotkov v primerjavi z lanskim polletjem. Izvažajo na vzhod in zahod. V zadnjem času vse bolj večajo izvoz v Italijo, Nemčijo, Ameriko – in sicer furnir.
S predvideno rekonstrukcijo (200 milijonov investicij) usmerjajo proizvodnjo v finalne proizvode ter večje količine furnirja. Prenovili bodo žage ter kupili s t r o j e za proizvodnjo šolskega pohištva. Tako predvidevajo 1970. leta 2 milijardi celotnega dohodka.
Kljub močnemu industrijskemu razvoju ostaja šentjurska občina pretežno kmetijska. Ves družbeni sektor je združen v KMETIJSKEM KOMBÏNATU, ki ima okrog 700 ha obdelovalne zemlje. Osnovni panogi s t a živinoreja in sadjarstvo. Kombinat vse bolj usmerja zasebno proizvodnjo in močno veča proizvodno sodelovanje s poudarkom na specializaciji drobne proizvodnje za trg.
Sedemletni razvojni načrt predvideva povečanje na 1.800 ha zemljišč, s poudarkom na večanju površin za krmne rastline, da bi zadostili potr e b e živinoreje. Smelo gredo v industrijski način svinjereje – pitanje v t r e h turnusih po 15.000 komadov bekonov. V sadjarstvu pa dajejo prednost jagodičevju. Za uresničitev načrtov bodo potrebovali okrog 2 milijardi sredstev, da bodo dosegli 4,5 milijarde celotnega dohodka.
Tudi trgovina j e dosegla v zadnjih petih letih močan razmah. Od prodajaln kmetijskih zadrug je 1958. leta nastalo enotno podjetje RESEVNA, ki ima sedaj 16 poslovalnic ter novo samopostrežno trgovino v Šentjurju. Promet na drobno se je zvišal za 30 odstotkov ter zajel velik del kupne moči, ki se je doslej trošila izven občine. Z modernizacijo in boljšo založenostjo pa bodo zajeli še preostali del kupne moči prebivalstva.
V občini poslujeta dve obrtni podjetji , in sicer MODA, ki se z izgradnjo proizvodnih prostorov želi osamosvojiti, ter OBRTNO KOMUNALNO PODJETJE, namenjeno predvsem za proizvodnjo obutve.
Jasno je, da je politika šentjurske občine usmerjena tako v krepitev družbenega sektorja kmetijstva kot v krepitev industrije, ki naj v vse večji meri prevzema in zaposluje tis to delovno silo, ki zapušča kmetijstvo.
Uspehi šentjurske občine so veliki, čakajo pa j ih še ogromne naloge, ki jih bodo z napori vseh občanov uspešno rešili.
Celjski tednik, 14. 8. 1964
