Kar navadili smo se že, da v Šentjurju mnoge stvari razrešujejo precej nerodno, dasiravno ne bi mogli reči, da šentjurski politiki to delajo namerno. Medtem, ko že vrsto let ustvarjajo najmanjši dohodek na prebivalca in nikakor ne morejo splavati iz mlačnih voda nerazvitosti, so prejšnji teden iz rokava potegnili še enega svojih adutov. Na izvršnem svetu so namreč delegatom šentjurske skupščine predlagali, naj za novega predsednika komiteja za družbeno planiranje in razvoj imenujejo Franca Gazvodo, še do januarja direktorja celjskega Ema. Mandatar, predsednik izvršnega sveta Sergej Šešerko je podvomil, ali je primerno kader, ki je vodil delovno organizacijo, v kateri je uveden ukrep družbenega varstva, imenovati za predsednika komiteja za družbeno planiranje in razvoj.
Toda že predsednikov dvom in zagotovo še mnogo drugih razlogov je delegatom skupščine zadostovalo, da Gazvoda ni primeren kandidat za delo v pomembnem občinskem organu. Delegati zbora krajevnih skupnosti so sicer Gazvodovo kandidaturo podprli, medtem ko delegati zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora z imenovanjem Gazvode niso soglašali. Dobiti bi namreč moral več kot 33 glasov, kar pa se ni zgodilo. Piskrček so pristavili še celjski ekologi, ko so menili, da je bivši direktor storil veliko premalo za ekološko sanacijo Ema.
Šešerkove besede, ko je dejal, da bi imenovanje Gazvode pomenilo precejšni korak h krepitvi kakovosti dela, tako izvršnega sveta kot skupščine, v cilju hitrejšega razvoja občine Šentjur, se ne bodo mogle uresničiti. Delegati in nekateri ostali razumniki so namreč menili: »Gazvoda? Ne, hvala!«
Novi tednik, 16. 3. 1989
