Vaščani novega naselja Grobelno, ki je del krajevne skupnosti Šentvid v občini Šmarje, hočejo spremeniti občinsko mejo, ker se želijo priključiti sosednji krajevni skupnosti Šentjur- okolica. Ta pa sodi v šentjursko občino. Šmarčani so proti odcepitvi, ker menijo, da Grobelčani na ta način ne bodo rešili svojih problemov. Šentjurčani se zavzemajo za dobre sosedske odnose z občino Šmarje.
Krajani krajevne skupnosti Šentvid so za dogovarjanje in očitajo Grobelčanom, da so med vsemi krajevnimi skupnostmi najbolj razviti. Krajani krajevne skupnosti Šentjur-okolica so za združitev, ker se srečujejo z nekaterimi podobnimi težavami kot njihovi sosedje na drugi strani občinske meje.
In zakaj se hočejo vaščani novega naselja Grobelno odcepiti od Šmarja? Kraj Grobelno naravno gravitira k občini Šentjur. Večina delavcev je zaposlena v Celju, Štorah in Šentjurju. Šentjur jim je dvakrat bližji od Šmarja, zato iščejo vaščani storitve v Šentjurju, kjer pa jih v glavnem zavračajo, ker plačujejo prispevke občini Šmarje. Otroci v glavnem hodijo v šentjurske šole. Ker so ločeni z mejo, so družbenopolitično neaktivni. Nimajo prepotrebnih prostorov za kakršnokoli aktivnost, zaradi pregoste naseljenosti pa lahko gradijo le na šentjurski strani. Sestajajo se v gostilni in domov hodijo le spat, zato mnogi imenujejo njihovo naselje – spalno.
Za združitev se zavzemajo tudi krajani na šentjurski strani Grobelnega. Krajevna skupnost Šentjur-okolica nima pravega središča in je izredno razpršena. Ker se nimajo kje sestajati, so prav tako manj aktivni kot bi lahko bili. Graditi nameravajo večnamenski objekt in nesmiselno se jim zdi, da bi ga gradili samo zase. Poleg tega želijo s krajani na šmarski strani oblikovati samostojno krajevno skupnost, kar je skoraj neizvedljivo, če jih ločuje občinska meja.
Šmarčani, krajevna skupnost Šentvid in vodilni občinski možje, so proti odcepitvi, ker menijo, da Grobelčani ne bodo zaradi odcepitve nič bolj aktivni kot so bili zdaj. Vaščanom zamerijo tudi to, da se ne ozirajo na družbenopolitično skupnost kot celoto in da so se lotih reševanja problema na lastno pest. Zagotavljajo, da so že pristopili k reševanju krajevnih problemov v Grobelnem. Poleg tega prepričujejo vaščane, da je za spremembo občinske meje potreben dolgotrajen postopek. Šentjurčani, vodilni občinski možje, več ah manj molčijo in opazujejo, kaj se bo iz vsega izcimilo. Povedali so samo to, da se bodo zavzemali za dobre sosedske odnose z občino Šmarje in potrdili so, da so se začeli dogovarjati s Šmarjem o skupnem urbanističnem in razvojnem načrtovanju kraja Grobelno.
Trditev Šmarčanov o dolgotrajnem postopku za spremembo občinske meje ne drži povsem, kajti po zakonu o zemljiškem katastru se da vse skupaj zelo hitro urediti, kot so nam povedali na republiškem sekretariatu za pravosodje in upravo. Ni potrebno iti v dolge skupščinske razprave in referendum, ki jih zahteva sprememba meje med dvema družbenopolitičnima skupnostima, ampak se naredi le popravek meje med katastrskimi občinami. Zmanjša se ena katastrska občina in poveča druga, ki je tej najbližja. Za takšno spremembo je dovolj, da se zanjo opredelijo prizadeti občani, ki morajo sprožiti postopek prek Socialistične zveze na zboru občanov. Občini morata pokazati le dobro voljo in sprejeti ustrezne odloke o spremembi meja med katastrskimi občinami. Ko da soglasje tudi republiška geodetska uprava, se avtomatično spremeni meja.
Tudi glede reševanja problemov v kraju Grobelno ni vse tako kot skušajo prikazati Šmarčani in kot so potrdili Šentjurčani. O skupnem načrtovanju so se pogovarjali vodilni možje obeh občin šele dva dni pred razpravo. Sprejeli niso še nobenega konkretnega sklepa, ničesar niso zapisali in niso se dogovorih niti to, kdaj se bodo ponovno sestali.
Vaščani Grobelnega so sklenili, da bodo zaenkrat pustili odprti obe možnosti, tako odcepitev kot dogovarjanje. O vsem bodo obvestili prizadete in se nato skupno odločili za eno ali drugo možnost. Ker gre le za nekaj več kot 150 občanov in za hektar in pol zemlje. Šmarčani ne bi smeh pokazati toliko nerazumevanja kot so ga do zdaj.
Novi tednik, 9. 2. 1984
