Sodelavci Kozjanskega parka so v sodelovanju s Planinskim društvom Podčetrtek kot uvod v tedensko prireditev Praznik kozjanskega jabolka v nedeljo izvedli 5. pohod po kozjanskih sadovnjakih.
Pohod se je pričel ob deveti uri, ko smo se pohodniki zbrali pred gostiščem »Banovina« na Virštanju. Mesto starta je bil tudi cilj ob koncu pohoda. 45 pohodnikov se je najprej z avtobusom odpeljalo na Prevorje, kjer so si ogledali cerkev sv. Ane (551 m n.m.v.), kakor tudi tamkajšnji observatorij, ki je del šolske stavbe. Predsednik Planinskega društva Prevorje Mirko Pajk je predstavil tudi razbojnika Guzeja, »kozjanskega Robina Hooda«, ki je po Kozjanskem med skrivanjem pred žandarji ušpičil marsikatero vragolijo.
Udeleženci so nadaljevali med sadovnjaki in travniki bližnjih zaselkov. Podrobneje so si ogledali travniški sadovnjak v katerem še ni bila opravljena »oživitvena« rez. Mag. Teo Hrvoje Oršanić je predstavil projekte parka in namen visokodebelnih sadovnjakov ter njihov pomen za kmete nekoč in danes. V nadaljevanju so odšli preko Straške gorce v naselju Krivica v sadovnjak v katerem je že bila pred leti opravljena »oživitvena« rez. Barbara Ploštajner, univ. dipl. ing. geog. in prof. zgod. je pohodnikom predstavila zgodovino nastanka visokodebelnih sadovnjakov, Dušan Klenovšek, prof. biol. in kem. pa je razložil biološki in okoljski pomen takšnih sadovnjakov. Predstavil je tudi tujerodne rastline, ki jih je med potjo nabral. Te rastlina naša živa bitja ne prepoznajo kot hrano, zato se le te nemoteno širijo. Kot primer je navedel akacijo, ki je prinesena iz Amerike. Šele po 200 letih se je pojavil domač metulj, katerega čebelarji ne bodo veseli, saj njegova ličinka veselo grizlja akacijine liste. Kot zanimivost je navedel, da ena divja čebela opraši več desetkrat več cvetov sadja od gojene čebele, zato v Kozjanskem parku predlagajo vsem sadjarjem, da v sadovnjaku postavijo »čebelji hotel« iz slamnatih stebel in si tako obogatijo pridelek. Pohoda se je udeležila tudi Mojca Kunst, univ. dipl. ing. geol., ki je med pohodom radovednim pohodnikom odgovarjala na njihova vprašanja.
Med vzponom na pogorje gore Javoršice se je pred pohodniki odvijal pravi ptičji lov, kjer je skobec izkoristil preplah med ptiči, katerega so naredili glasni pohodniki in v pričo pohodnikov je skobec ulovil ptiča drozga vrste cikovt. Toda pohodniki niso ostali križem rok, ampak so s kriljenjem rok in kričanjem skobca zmedli in preplašili tako, da je svoj ulov odvrgel in zbežal. Omamljeni drozg je bil kmalu v rokah pohodnikov, ki so ga obujali k zavesti in božali. Po nekaj minutah je ptič toliko oživel, da je pričel kljuvati v roke, ki so ga držale. Ko so ga pohodniki spustili, je hitro odletel v svoje novo življenje. Med potjo je Dušan Klenovšek, prof. biol. in kem. pokazal mačje mamilo – mačjo meto, v kateri se muce zelo rade valjajo in omamljajo. Poskusit nam je dal tudi sladko koreniko. Ob poti, je našel in pokazal tudi tujerodno Ambrozijo.
Pohod se je nadaljeval po grebenu Javoršice mimo Počivala na Gostinco do Kmečkega turizma Velbana gorca. Tam so postali na malici in na pokušini starega vina in novega mošta oz. grabnvalerja. Ob glasbi harmonike in kitare so nekateri celo zaplesali preden so se poslovili od prijaznega gostitelja Slavka Topliška in odšli do naših avtomobilov na Banovini, kjer je pohodnike pričakalo celo sonce.
Več slik s pohoda najdete tudi na spletni strani http://www.skoberne.si/2013/kozsadovnjaki13/
