Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje bodo v tednu od 27. maja do 1. junija omogočili cenovno dostopnejše cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu. Cena posameznega cepljenja za samoplačnike bo v teh dneh znašala 23 evrov tako za otroke kot za odrasle. Sicer znaša cena cepljenja 33 evrov za odrasle in 32 evrov za otroke.
Otroci, mladostniki in njihovi starši, družine in posamezniki, lahko opravijo cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu v ambulanti Zavoda za zdravstveno varstvo Celje v dneh od ponedeljka do petka, od 7.30 do 13. ure, in v soboto, 1. junija, od 9. do 12. ure. Na zavodu pričakujejo, da bo dostopnejša cena cepljenja pripomogla, da se bo za preventivno cepljenje odločilo več ljudi.
»Pogosto je cena tista, ki posameznike in družine odvrne od odločitve o cepljenju. Ob družinskih obiskih v ambulanti se starši velikokrat odločijo samo za cepljenje otrok, sami pa se ne cepijo, saj je strošek za vso družino prevelik. Z dostopnejšo ceno cepljenja želimo spodbuditi k cepljenju več ljudi. Nižja cena bo veljala samo za en odmerek pri posamezniku, kaj več v danih razmerah ne zmoremo ponuditi. Nižja cena cepljenja na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje se nanaša na samoplačniška cepljenja, cena za delovne organizacije pa ostaja nespremenjena. V tem tednu bo cepljenje torej ugodnejše za vse samoplačnike: ne le za tiste, ki se bodo na novo odločili za cepljenje, temveč tudi tiste, ki morajo obnoviti cepljenje in prejeti poživitveni odmerek cepiva za vzdrževanje imunosti. Osnovno cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu je sestavljeno iz treh odmerkov v obdobju leta dni, vsi nadaljnji poživitveni odmerki pa sledijo na tri oziroma pet let. Cepivo je varno in učinkovito. Cepijo se lahko tudi otroci od enega leta naprej. Cepljenje je priporočljivo za vse, ki se gibljejo v naravi,« je poudarila prim. dr. Alenka Trop Skaza, predstojnica oddelka za epidemiologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje in predsednica Slovenskega društva za boj proti nalezljivom boleznim. Pri tem je prim. dr. Alenka Trop Skaza opozorila še na neenakost, ki se izraža pri dostopnosti cepljenja proti klopnemu mengoencefalitisu. Osnovnošolski otroci so v neenakem položaju v primerjavi s tistimi dijaki in študenti, ki jim tedaj, kadar je z bivanjem v naravi povezano njihovo šolanje oziroma študij, stroške cepljenja krije zdravstvena zavarovalnica.
————————————————————————————————–
Ko smo v naravi, upoštevajmo preventivne ukrepe
Različne raziskave potrjujejo, da vse premalo ljudi upošteva splošne preventivne ukrepe za zaščito pred klopi. Kako se ugrizu klopa lahko izognemo? Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje opozarjajo, naj se za bivanje v naravi ali vsakdanje gibalne aktivnosti v naravi ustrezno preventivno zaščitimo. Za bivanje in gibanje v naravi uporabljamo oblačila iz gladkega materiala, ki klopom onemogočijo, da bi se oprijeli. Odkrite dele telesa večkrat premažemo s snovmi, ki odganjajo mrčes (uporabimo repelente). Ko se vrnemo domov, temeljito pregledamo telo. Posebno pozornost posvetimo poraščenim delom telesa, kožnim gubam, uhljem, pazduham in dimljam. Pregledamo tudi šive na obleki, saj se v njih pogosto skrivajo klopi. Pozorni bodimo nase in na otroke.
————————————————————————————————
Slovenija je območje, kjer se bolezni, ki jih povezujemo s klopi, pojavljajo na celotnem ozemlju. Raziskave pri nas kažejo, da imajo lahko bolniki, ki prebolijo klopni meningoencefalitis, hude nevrološke in psihološke posledice. Utrpijo lahko posledice zaradi trajne ohromelosti, prizadetosti sluha in motenj spomina.
V letu 2011 je bilo v Sloveniji po podatkih Inštituta za varovanje zdravja prijavljenih 247 bolnikov s klopnim meningoencefalitisom in 5.620 bolnikov z boreliozo. Celjska regija se glede števila bolnikov s klopnim meningoencefalitisom uvršča med regije, v katerih je obolevnost višja od slovenskega povprečja. V celjski regiji je bilo v letu 2012 prijavljenih 34 bolnikov s klopnim meningoencefalitisom in 793 bolnikov z boreliozo. Stopnja obolevanja za klopnim meningoencefalitisom v obdobju od leta 2003 do 2012 je bila na Celjskem najvišja na območju Mozirja in Slovenskih Konjic.
Za boreliozo in klopnim meningoencefalitisom obolevajo ljudje vseh starosti. V zadnjih letih se zvišuje povprečna starost teh bolnikov. Znano je, da pri odraslih in starejših poteka klopni meningoencefalitis težje in z več zapleti. V obdobju od leta 2000 do 2011 je v Sloveniji zaradi klopnega meningoencefalitisa umrlo 19 oseb. Letos, od januarja do sredine maja, je bilo na Zavod za zdravstveno varstvo Celje iz celjske regije novo prijavljenih 133 bolnikov z boreliozo, za klopnim meningoencefalitisom pa sta zbolela dva odrasla moška.
Največje število bolnikov v zadnjih petih letih na Celjskem so zabeležili leta 2006, ko je zbolelo 53 ljudi. »V zadnjem času smo v javnosti priča tudi izjavam, v katerih posamezniki odsvetujejo cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu, saj naj bi šlo za redko bolezen, za katero umre malo ljudi. Vendar bi svojci umrlega zaradi klopnega menngoencefalitisa oziroma bolnika, ki je bolezen prebolel, težko soglašali, da ne gre za hudo bolezen. Epidemiologi s tehtnim razlogom opozarjamo, da je cepljenje proti klopnemu meningoecefalitisu smiselno za zaščito zdravja,« je pojasnila prim. dr. Alenka Trop Skaza.
Najpogostejša bolezen, ki je povezana s klopi, je borelioza. Sledi klopni meningoencefalitis, najredkeje pa se pojavlja humana granulocitna anaplazmoza. Med temi tremi boleznimi se je samo proti klopnemu meningencefalitisu mogoče zaščititi s cepljenjem.
