Več ali manj nenačrtno izkoriščanje zemljišč v preteklosti je pokazalo zobe tudi v šmarski občini. Hkrati z rastjo družbenoekonomskega razvoja so narastle tudi potrebe po novih urbanih površinah, razrastla se je gradnja stanovanj, svoje je zahtevalo šolstvo, zdravstvo in kultura ter industrija z obrtjo in energetika, v nekoliko manjši meri pa promet in ne nazadnje tudi občani. Tako v občini sedaj ugotavljajo (in ta ugotovitev nikakor ni vzpodbudna za okolje, ki je še vedno v veliki meri kmetijsko ali to vsaj namerava še biti), da v gospodarjenju s prostorom niso bili gospodarni in da je bilo v procesu družbenega načrtovanja dolgoročno opredeljevanje namembnosti prostora vendarle premalo uveljavljeno.
Zaradi neizdelanih prostorskih in zastarelih urbanističnih načrtov je marsikje prišlo in še prihaja do nesmotrnega izkoriščanja zemljišč gotovo največjo škodo pa so (kot večinoma povsod) utrpela za kmetijstvo najbolj pomembna zemljišča. Vsekakor je treba biti pozoren na dejstvo, da je večina prostorskih načrtov nastala takrat, ko kmetijstvu še nismo začrtali tiste vloge in pomena, kot ga ima danes ali: načrtno varstvo rodovitnih kmetijskih površin ni našlo dovolj odraza v prostorskih dokumentih niti šmarske niti katere druge občine. Posledice so seveda več kot na dlani.
Občina že ima izdelan natančen pregled kvalitete zemlje in kategorizacijo kmetijskih zemljišč, sedaj pa bo moral biti prvi korak izdelava prostorskega načrta ali pa vskladiti to, kar je že. V Šmarju ne ostajajo pri besedah: v skladu z odlokom republiške skupščine je Izvršni svet imenoval delovno skupino, ki naj v najkrajšem času izdela osnutek prostorskega načrta.
Najpotrebnejša dokumentacija v občini že obstaja (v izdelavi je le še urbanistični načrt za Bistrico ob Sotli), seveda pa bodo morali močno spremeniti urbanistične načrte Rogaške Slatine in Šmarja pri Jelšah, ki sta stara od osem do deset let. Znotraj meja urbanističnih načrtov tudi primanjkujejo zazidalni načrti za zasebno, družbeno blokovno in obrtno industrijsko gradnjo v krajih Rogatec, Podčetrtek, Šmarje pri Jelšah in Rogaška Slatina.
To je najpotrebnejše, ob tem pa čaka skupino še vrsta drugih nalog, od katerih je zelo važna tudi ureditev prometa s kmetijskimi zemljišči, še posebej pomembno je, da končno urede prehajanje takšnih zemljišč v last nekmetov, nesmotrne zazidave, zlasti za vikende in podobno. Posledica tega je drobitev zemlje in zmanjšana produktivnost. Takšne objekte (mišljeni so vikendi) naj bi v bodoče gradili občani ali kdorkoli drug le na manj vrednih zemljiščih.
Delovna skupina bo morala natanko opredeliti območja, namenjena za zimski športni turizem, zdraviliški, kmečki in rekreacijski turizem itd. in temu primemo prilagoditi tipe stavb.
Novi tednik, 23. 3. 1978
