50 najvplivnejših KiO 2012: predstavitve od 41. do 50. mesta

Mojstrski roki ljudskega umetnika, kot mu tudi pravijo, sta lani na Svetih gorah nad Bistrico ob Sotli na pobudo tamkajšnjega župnika izklesala kip blaženega škofa Antona Martina Slomška.

Uredništvo Rogaških novic mu je podelilo prvo priznanje za življenjsko delo. Častni občan Bistrice ob Sotli bo letos dopolnil 60 let. Lanska predstavitev (50.)

Predsednica društva kmetic Ajda je oktobra predala lento kmetice leta Jožici Lokošek. Zaključna prireditev izbora se je ravno po zaslugi kmetice leta 2011 zgodila v Šmarju pri Jelšah.

Javerškova je bila v minulem letu izjemno aktivna pri predstavitvah turistične destinacije Obsotelja in Kozjanskega. Z domačimi dobrotami je skupaj s kolegicami iz društva območje predstavljala na različnih sejmih in prireditvah.

Posebno priznanje je Javerškovi izrekla tudi revija Ona plus, ki jo je uvrstila med 100 najvplivnejših žensk v Sloveniji. Lanska predstavitev (22.)

Leto 2012 je po številnih zapletih, sporih, obtožbah in celo smrtnih žrtvah (k sreči samo med konji), prineslo konec sage direktorovanja mestinjskega veterinarja Tomija Rumpfa v Kobilarni Lipica. Slednja po kuloarjih velja za odlagališče kadrov, katere (pre)ambicioznost želi politika ohladiti z zaupanjem vodenja te črne luknje slovenskega ponosa in davkoplačevalskega denarja.

Temni usodi bolj ali manj neuspešnih direktorjev najbolj znane slovenske kobilarne se ni uspel izogniti niti Rumpf. Žebelj v krsto mu je zaradi “hude kršitve obveznosti dobrega gospodarja” oktobra zabilo računsko sodišče in od sveta Kobilarne Lipica zahtevalo njegovo razrešitev. A Rumpf jih je prehitel z odstopno izjavo. Pozneje se je izkazalo, da je imel na mizi ponudbo direktorskega mesta bosanske perutninske klavnice iz Srbca, podružnice Perutnine Ptuj, katero je tudi sprejel. Po njegovem slovesu iz Lipice in odhodu v BiH sta poginila še dva lipicanca, novinarka časnika Delo pa je v komentarju pisala o govoricah, da naj bi za njim v Lipici turizem ostala 450.000 evrov velika luknja.

Leto pa za Rumpfa vendarle ni bilo tako črno, kot bi se zdelo na prvi pogled. V maju je bil imenovan za predsednika nadzornega sveta poslovne skupine Žito, v kateri je konec leta izbruhnila afera agencijskih delavcev, ki so preko slovaške agencije v tem podjetju delali za 327 evrov bruto plače. Žito je pod pritiskom javnosti in medijev pogodbo s slovaško agencijo prekinilo, vloga Rumpfa v tej zadevi pa ni znana. Lanska predstavitev (30.)

Hiter zaton nekoč najvplivnejšega človeka Kozjanskega in Obsotelja, nekdaj uspešnega in uglednega menedžerja Tuša ter pozneje Petrola, se kar noče ustaviti. Prvo, drugo, devetnajsto in sedaj štiriinštirideseto mesto na lestvici najvplivnejših KiO zagotovo ni trend, ki bi ga človek navedel v življenjepisu ob iskanju novih kariernih priložnosti in izzivov.

Šmarčanu je lahko uteho, da se kljub kriminalistični preiskavi na njegovem domu pred dobrim letom dni, zaradi svoje vloge pri prevzemu Merkurja še ni znašel na sodišču ali celo za zapahi. V tem času je bil namreč na 5 let zapora obsojen njegov nekdanji poslovni in zdaj kolesarski prijatelj Bine Kordež. Sodba sicer še ni pravnomočna, saj se je Kordež pritožil, zato padlima menedžerjema ostaja mnogo časa za skupne kolesarske avanture po obronkih čudovitega Kozjanskega.

Da pa Svetelšku ob obilici prostega časa vendarle ni bi postalo dolgčas, pa naj bi poskrbel njegov kolega z mesta višje na lestvici vplivnih KiO. V oktobru naj bi namreč Svetelšek sklenil svetovalno pogodbo s podjetjem Žito, kamor naj ga bi po poročanju časopisa Dnevnik “priporočil” sveži predsednik nadzornega sveta, njegov soobčan Tomi Rumpf. Zaupali bi mu naj pregled Žitove strategije poslovanja s trgovci, oziroma, kot neuradne informacije navaja Dnevnik, naj bi pregledoval zlasti ustreznost prodajnih poti in pristopa do trgovskih skupin ter pozicioniranost Žitovih izdelkov na trgovskih policah.  

Ali je bil tudi Svetelšek v Žitu pogodbeno vezan preko slovaške agencije za 327 evrov bruto plače, nam ni uspelo izvedeti, vendar okoliščine ne kažejo na to, da bi bilo kaj takega realno sklepati. Lanska predstavitev (19.)

Šentjurski nogometni strokovnjak je v minulem letu, nogometni sezoni 2011/2012, kot glavni trener celjskega prvoligaša opravil težaško delo – kljub hudim finančnim in organizacijskim težavam je s pomlajeno ekipo klubu ohranil prvoligaški status, obenem pa z uvrstitvijo v finale pokalnega tekmovanja Celju zagotovil kvalifikacije za ligo UEFA.

A na evropske zelenice so nogometaši NK Celje stopili pod vodstvom novega trenerja Marijana Pušnika, kateremu je Romih nekaj časa kot pomočnik držal svečo, nato pa v avgustu sprejel ponudbo drugoligaša iz Krškega. Tam ni bil najbolj uspešen, saj s 14 točkami v 15 krogih zaseda predzadnje mesto na lestvici in mu grozi izpad iz 2. lige, s tem pa verjetno tudi slovo o lestvice najvplivnejših KiO v naslednjem letu.  Lanska predstavitev (46.)

Nekdanji predsednik Slovenske ljudske stranke zaključuje drugo leto vodenja slovenskega veleposlaništva v Srbiji. Ob inavguraciji novega srbskega predsednika Tomislava Nikolića je kot posebni odposlanec slovenskega predsednika nadomestil Danila Türka, ki se je iz nikoli pojasnjenih razlogov temu svečanemu dogodku izognil.

Ob aferi “Agrobanka”, ko je Narodne banke Srbije tamkajšnji Agrobanki vzela dovoljenje za delo in njene zdrave terjatve prenesla na Novo Agrobanko v izključni državni lasti, se je sestal z njenim guvernerjem Dejanom Šoškićem in mu izrazil protest zaradi oškodovanja slovenskih vlagateljev, ki imajo v lasti delnice Agrobanke ali ga upravljajo za tretje osebe.

Njegov protest ni kaj dosti zalegel, kar priča, da njegov vpliv v Srbiji le ni na takšni ravni, kot na domači grudi, kjer se zaenkrat še oklepa mesta med petdeseterico najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja. Lanska predstavitev (44.)

Košarkarski strokovnjak je v lanskem letu vodil reprezentanco članic v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo, ki bo letos v Franciji. Zastavil si je dolgoročen program in mesto v ekipi ponudil nekaterim mlajšim, nadarjenim košarkaricami. Slovenija je na koncu kvalifikacijskega ciklusa obstala na tretjem mestu in za dve zmagi zgrešila udeležbo na tekmovanju stare celine.

Selektorju, ki je v preteklosti vodil tudi moško reprezentanco, so veliko preglavic povzročale poškodbe igralk. Že pred začetkom kvalifikacij je ostal brez nekaterih poškodovanih nosilk igre. Ob koncu kvalifikacij je košarkarsko javnost pretresel članek enega od športnih portalov, ki je igralkam očital nešportno vedenje in ponočevanje. Profesor športne vzgoje in informatike na ŠC Šentjur se je skupaj s KZS ostro odzval na pisanje in obtožbe označil kot izmišljotino. Lanska predstavitev (45.)

Visokorasli Slatinčan v šentjurski košarki deluje že 12. sezono in 7. kot trener. V lanski sezoni mu je ekipo uspelo plasirati v ligo za prvaka, zlasti uspešen pa je v tekmah s prvoligašem iz mesta, kjer živi. Lanska predstavitev (49.)

Janez Šmid je rojen Šentjurčan, doma iz Črnolice, kjer sedaj tudi živi. Kot mlad zdravnik je prišel na Planino leta 1969 in je v kratkem času osvojil srca Planinčanov. Kmalu je veljal za zelo pozornega in skorajda čudežnega zdravnika in ljudje so drli na Planino tudi iz okoliških krajev. 

Šmid se je od vsega začetka aktivno vključil v življenje kraja, sodeloval pri popotresni izgradnji zdravstvenega doma, bil ustanovni član domačega kulturnega društva in pevskega zbora ter uspešen predsednik turističnega društva. Zelo zavzeto se je lotil preučevanja zgodovine Planine, sodeloval pri ponatisu Kronike trga Planine in planinskega gradu, almanahov Planina skozi čas in Planina v pesmi in besedi, po njegovi pobudi so postavili spomenik Ani Wambrechtsamer, pranger …

Častni občin občin Šentjur in Dobje ter avtor etnološke zbirke na Planini, ki je poimenovana po njem, je nizu svojih markantnih dejanj pozno poleti dodal odmevno fotorazstavo z naslovom Obrazi in zgodbe, Planina na začetku 20. stoletja. Šmid je fotografije izbral izmed preko tri tisoč plošč, ki so ostale kot dediščine ljubiteljskega fotografa Alfonza Juršeta. Nekatere so bile razstavljene celo na identičnem mestu, kot so bile posnete. Časopis Šentjurske novice mu je decembra podelil prvo tovrstno priznanje za življenjsko delo.

Šesti najvplivnejši Kozjanskega in Obsotelja v letu 2009, nato pa s slovesom od direktorskega mesta na RTV Slovenija strahovit zdrs in slovo od lestvic v letu 2010 in 2011. A Anton Guzej dokazuje, da bi bilo nanj za pozabiti preuranjeno. Njegov “come-back” je sicer odraz menedžerske sposobnosti in znanja, nekoliko pa tudi zvestih prijateljskih povezav.

Potem, ko ob izteku sicer uspešnega direktorskega mandata na nacionalki ni bil prave barve za novoizvoljeno Pahorjevo oblast, je mesto moral prepustiti bolj “preverjenemu” Marku Filiju. A da prava prijateljstva nikoli ne umrejo, je pokazal tedanji direktor Pošte Slovenije Aleš Hauc in nekdanjega sodelavca v Krekovi banki potegnil na mesto svetovalca uprave. Hauc je s tem ubil dve muhi na en mah – v firmo je pripeljal sposobnega in izkušenega menedžerja, obenem pa prijatelju vrnil uslugo iz časov, ko mu je ta pomagal do službe v mariborski Krekovi banki.

Po Haučevem odhodu na NKBM se je nekaj časa špekuliralo, da bo ravno Anton Guzej njegov naslednik na direktorskem stolčku Pošte Slovenije, na koncu pa je prijatelju sledil tudi v drugo največjo državno banko, kjer od septembra opravlja naloge izvršnega direktorja za gospodarske družbe.

Da slovenska desnica na Guzeja še kako računa, priča tudi njegova udeležba na na zasebnem srečanju v čast 70. rojstnega dneva ljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Antona Stresa v blejski vili direktorja Riko Ribnica Janeza Škrabca, kamor so bili vabljeni sami pomembni ljudje iz politike, gospodarstva in drugih sfer, med drugim tudi predsednik republike Borut Pahor in novi generalni direktor policije, Šentjurčan Stanislav Veniger. Predstavitev v letu 2009 (6.)