V nedrih podsredškega gradu in Kozjanske domačije v Repušu pri Dobju si je lahko občinstvo pred tremi oz. štirimi tedni ogledalo vrhunsko predstavitev Robinije, druge pesniške zbirke Veronike Gradišek iz Kozjega ki je zasnovana kot plesno-literarni performans v katerem glavni vlogi igrata avtorica sama in Estela Žutić iz Šentjurja.
V privlačni tiskovini, ki je izšla pri Literarnem društvu Šentjur in jo je likovno opremila Greta Hostnik, je vključenih 70 pesmi, ki so razdeljene v pet sklopov z naslovi: Medeno pašne, Podivjano robne, Suho šelesteče, Trajno lesnate in Trnasto prilistne. Z Robinijo avtorica nadaljuje koncept, ki ga je zasnovala ob svojem prvencu pred šestimi leti, ki ga je poimenovala Trepetlika.
Alenka Brilej je v spremni besedi zapisala, da se ob branju robinij sladokusci besedovanja lahko medijo do skrajnosti. Igrivost in preplet besed sta izpiljena v dovršeno metaforiko, tudi to zbirko zopet zaznamuje izjemna in prepoznavna izraznost.
Bi me spoznal
če bi se srečala
v brezpotjih sanj?
Bi se me sramoval?
Bi me ustavil?
Ali bi odšel, rekoč,
da te je strah poti,
kjer hodim,
pa ne vem za sebe?
Da te je mene strah?
Naslednja predstavitev na našem območju se obeta v nedeljo, 18. decembra, in sicer v Centru kulture Gustav v Šentjurju.
Oglejte si videoposnetek z nastopa in pogovor z avtorico v Kozjanski domačiji
t/f: bR; foto: Polona Kitak
