Intervju z dr. Mitjo Mastnakom, Slovencem v Kanadi

11. 7. 2010 5:03


Pred kratkim se je v domovini mudil dr. Mitja Mastnak s Proseniškega pri Šentjurju, ki je še en izmed Slovencev z uspešno kariero v tujini. Trenutno je namreč izredni profesor na kanadski univerzi St. Mary’s, v Halifaxu na obali Atlantskega oceana pa si je ustvaril tudi družino.

Z njim smo se pogovarjali o akademski poti, primerjavo Slovenije s Kanado, o mestu, kjer živi, veliko pa je povedal tudi o športu, ki ga precej zanima, ob tem pa se mu je prigodila tudi manjša nezgoda, ki jo lahko uzrete, če boste pozorno pogledali naše videozapise. 

 

Kako se spominjate časov osnovnega in srednjega šolanja?
Začel sem na podružnični šoli na Blagovni, kjer je bil zelo majhen razred, kar ocenjujem kot zelo dobro, ker se nam je lahko učiteljica zelo posvetila. Nadaljeval sem na OŠ Franja Malgaja Šentjur, potem pa na STŠMT v Celju oz. današnji Gimnaziji Lava.
Zelo zgodaj sem začel s tekmovanji. Najprej Vesela šola, razna Vegova tekmovanja … Višek je bilo jugoslovansko državno tekmovanje iz fizike v osmem razredu, kamor sem šel s sošolko Petro Debelak. V črnogorskem Kolašinu sem osvojil prvo nagrado.

Nam lahko opišete svojo fakultetno pot?
Najprej sem pet let študiral matematiko v Ljubljani. Vseskozi imel Zoisovo štipendijo, kasneje pa status mladega raziskovalca.

Kako ste prišli v stik s tujino?
Moj diplomski mentor Matjaž Omladič je imel poznanstva v Halifaxu. Moj doktorski mentor je večkrat obiskal Ljubljano, tako da sva se videla že prej, vse to pa je vplivalo, da sem raziskovalno pristal pri Hopfovi algebri.

 

 

Na kateri univerzi ste sedaj in kaj tam počnete?
Kot postdoktorski stažist sem obiskal več univerz, na srečo pa sem pristal nazaj v Halifaxu, na univerzi St. Mary’s. Začel sem kot docent, od lanskega septembra imam status izrednega profesorja.

Torej s tam ukvarjate tako z raziskovalnim delom kot s poučevanjem študentov?
Seveda, obojega se ne da ločiti. Treba je imeti stik s študenti in hkrati strokovno napredovati.

Nam lahko na kratko iz vaše izkušnje primerjate delo na univerzi v tujini in pri nas?
Še zmerja sodelujem z ljubljansko univerzo, kjer sem opravil tudi magistrski izpit. Menim, da je tukajšnji študij na visokem nivoju.

Kako bi na kratko predstavili vašo univerzo St. Mary’s?
To je manjša univerza, le 15 minut peš od univerzi Dalhousie, kjer sem doktoriral. V samem mestu so tri univerze, na Novem Škotskem, ki šteje milijon ljudi, jih je osem. St. Mary’s je manjša univerza z osem tisoč študenti. Večji poudarek je na družboslovju, predvsem na študiju poslovanja. Poznan je njihov MBA program. Naš oddelek je precej majhen. Gre v bistvu za kombiniran oddelek matematike in računalništva in šteje 12 profesorjev. Vsako leto matematiko specializira približno 10 študentov.

V svetu je nekako precej priljubljeno rangiranje univerz. Kam se uvršča vaša?
Običajno nas klasificirajo pod univerze, ki nimajo šole za medicino in doktorskega študija, čeprav ga lahko npr. zagovarjaš iz astronomije in kemije. V severni Ameriki je ogromno univerz, kanadske univerze segajo visoko, a ne najvišje. Te lestvice običajno ne podajo prave slike, saj imamo iz matematike nekaj zelo dobrih raziskovalcev. Tam se zelo dobro počutim, kar na kakšni bolj slavni univerzi ne bi bilo nujno.

 

 

V Halifaxu ste spoznali tudi življenjsko sopotnico …
To je bilo že med doktorskim študijem in je to tudi eden od razlogov, da sem ostal v Halifaxu. Imava dve deklici Anno, ki je štiri leta in pol, in Emmy, ki je stara osem mesecev.

Kateri pa so še drugi razlogi, da ste ostali v Kanadi?
Življenje tam mi je všeč. Mesto je ravno prave velikosti. Ni težav kot v kakšnem velemestu.

Nam lahko nekoliko opišete Halifax?
Gre za pomorsko mesto na vzhodni obali Kanade. Je relativno staro za tamkajšnje razmere, saj je bilo osnovano je bilo v 16. stoletju in je drugo najgloblje naravno pristanišče na svetu. Do konca prve svetovne vojne je tam potekalo ogromno prometa. Širša okolica šteje 350 tisoč prebivalcev, center mesta pa je manjši od Ljubljane.

Kakšno klimo pa premore to mesto? Se kaj kopate?
Poleti ni prav pogosto nad 30 stopinj Celzija, pozimi pa ni tako mrzlo. Vseeno zima traja povprečno dlje kot pri nas. Poleti se ljudje radi kopajo, čeprav ima voda redko nad 15 stopinj. Plaže so zelo slikovite. Ko sem se šel prvič kopat z družino, je imela voda 9 stopinj. Seveda sem šel takoj ven in se zavil v brisače, otroci pa so veselo čofotali. Za primerjavo, pred kratkim so bili tu soprogini starši in so se kopali v Piranu, kjer so bili edini kopalci. Voda je imela okrog 18 stopinj, kar je bilo za njih zelo toplo.

Kako pa je kaj z zimo?
Na zimske razmere so zelo dobro pripravljeni. Ogromno solijo ceste, kar na drugi strani povzroča težave pri avtomobilih, ker material propada.

Imajo v bližini kakšna smučišča?
Na Novem Škotskem ni veliko hribov. Dobrih 40 minut vožnje iz mesta je smučišče s petimi progami, kjer sem pogost gost.

Kako pa sicer izkoriščate prosti čas?
Poleg službe in družine ga ni veliko, veliko pa hodimo npr. na izlete.

Kako vzdržujete stike z družino in z domovino nasploh?
Vsako leto obiščem očeta na Proseniškem in brata v Ljubljani. Pridem tudi predavati na matično fakulteto. Ko me zagrabi nostalgija berem politične forume na RTV SLO in me hitro mine. Drugače me najbolj me zanima šport in potem šport in potem šport … Navdušeno spremljam uspehe športnikov. Vesel sem bil, ko se je Košarkarski klub Šentjur uvrstil v polfinale državnega prvenstva.

Smo v času svetovnega prvenstva v nogometu. Ste morda uspeli spremljati uvrstitev Slovenije na SP?
Ko je bila odločilna tekma za uvrstitev nas je v Kanadi ravno obiskal oče. Ogledali smo si prvi polčas, potem pa ni bilo več slike, tako da smo poslušali radijski prenos preko interneta. Zanimivo, da je bil ob polčasu ravno mimohod olimpijske bakle. Upam, da se letos ne bodo skregali, kot so se nazadnje, ko so prišli tako daleč.

Pri svojem delu sodelujete tudi z ameriškimi kolegi. Ste se z njimi kaj pogovarjali o nogometu, saj se namreč bliža slovensko-ameriški obračun?
Res upam, da premagamo ZDA, saj bom ravno takrat na konferenci pri njih in me bodo prav gotovo zbadali, če nas premagajo.

Kako je bilo v Kanadi spremljati dosežek Petre Majdič?
O tem so poročali, vendar so veliko več pozornosti posvečali njihovi umetnosti drsalki, ki je osvojila bronasto medaljo, dva dni pred nastopom pa ji je umrla mama, ki jo je obiskala v Vancouvru. Vse skupaj pa se ne more primerjati s pozornostjo do hokeja, saj bi bili brez zlata v tem športu zelo razočarani, pa četudi bi osvojili goro ostalih medalj.

 

V Halifaxu je menda precej priljubljen curling, nekakšno kegljanje na ledu …
Ena najboljših tekmovalk v curlingu vseh časov je stanovala zelo blizu naše stavbe. Curling zelo spremljajo v vsej Kanadi, poleg tega pa je to šport, ki ga lahko vsak igra.

 

 

 

Pa potem tudi vi curlate?
Sedaj bolj redko, kot študent pa sem ga igral redno. Gre za družaben šport. Ljudje po ledu tekajo tudi s steklenico piva in se imajo zelo v redu.

Najbolj znana športna znamka Halifaxa pa je?
Sidney Crosby (glavni kanadski hokejski zvezdnik, op. p.), ki je prispeval odločilni gol na olimpiadi. Večkrat pride v mesto in prispeva k raznim dobrodelnim dejavnostim.

Kako je opazovati razvoje domačih krajev, Ljubljane, nenazadnje Slovenije?
Slovenija je videti zelo urejena, zelo čista. Standard je precej zrasel. Tudi cene so precej narasle. Prej so bile mnoge stvari cenejše kot v Kanadi, sedaj pa je mnogokdaj obratno.

Kako je Kanada prebrodila recesijo?
Predvsem avtomobilsko in finančno industrijo je to prizadelo, Halifaxa pa npr. ni, ker imamo storitvene dejavnosti in turizem.

Kako vašo družino povezujete s Slovenijo?
Poleg obiskov sem poskrbel, da je Anna dobila slovensko državljanstvo, pravkar pa to urejam še za Emmy.

Bosta hčeri znali govoriti slovensko?
Upam. Ko je Anna šla v vrtec je nehala govoriti slovensko, razume pa kar dosti.

Je v Halifaxu kaj Slovencev?
Vem za dva Slovenca, ki tam stanujeta, videvamo pa se zelo redko.

Iz katerega planeta, če se tako izrazim, pa prihajate za Kanadčane, ko jim omenite Slovenijo?
Slovenije večinoma ne poznajo. Zamenjujejo jo s Slovaško in se skušajo pogovarjati o hokeju. Poznajo pa Anžeja Kopitarja.

Na Šentjurskem obstaja še en Mitja Mastnak, ki je poznan predvsem v glasbenih krogih. Ljudje vaju menda precej zamenjujejo …
Da, ljudje mi na univerzitetni poštni naslov pišejo v slogu, če bi jim obdelal kakšno besedilo ali me prosijo za kakšen nastop. Lani je bil nekdo prav vztrajen in da cena ni noben problem, čeprav sem mu skušal dopovedati, da nisem pravi in je odnehal, ko sem mu odpisal, da pridem samo za potne stroške.

Slovenijo je pred kratkim obnorel šov Slovenija ima talent. Je tudi v Kanadi kaj podobnega?
V bistvu predvajajo kar ameriški šov. Imajo pa kanadsko različico idola.

Poznano je veliko rivalstvo med Kanado in ZDA. Kako vi to vidite?
Gre za šovinizem malih razlik, saj so si oboji zelo podobni. Šal je seveda veliko. Kanadčani se imajo za bolj kulturne, civilizirane, manj militantne … V športu je premagati ZDA največ, izgubiti z njimi pa najslabše, kar se ti lahko zgodi.

 

 

t/f/v: bR

 

 

 

 

Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
148 queries in 0,599 seconds.