Minulo soboto je Društvo vinogradnikov in kletarjev Trta Šmarje pri Jelšah na Sladki gori podelila priznanja in nagrade najboljšim vinarjem vinorodne dežele Podravja, Šmarsko-Virštanjskega vinorodnega okoliša.
Dogodek je potekal v novem Domu krajanov in gasilcev Sladka Gora. Na ocenjevanje je prispelo 242 vzorcev. Od tega je bilo 11 vzorcev predikatnih vin (posebna trgatev) in 1 vzorec arhivskega vina.
Po pozdravu povezovalca, gospoda Igorja Habjana, so domače pevke zapele dve pesmi. Sledil je nagovor šmarskega župana, g. Jožeta Čakša. Nato je prisotne pozdravil predsednik društva g. Jani Vreže, ki je k nagovoru povabil tudi gospo Tadejo Vodovnik Plevnik in podeljevanje priznanj se je začelo.
Po mnenju ocenjevalne komisije je vinar leta 2010 postal vinogradnik Franci Namurš, 2. mesto je dosegel g. Janko Majcen, 3. mesto pa g. Jani Vreže.
Šampion rednih trgatev leta 2010 je postal Jani Vreže; Laški rizling; ocena 18,48.
Šampion posebnih trgatev leta 2010 je postal Franci Namurš; Laški rizling 2006 jagodni izbor; ocena: 19,19.
Prvaki sort so naslednji:
Sivi pinot 2009: Plevnik Tadeja, Matjaž; 18,36
Rumeni muškat 2009: Verbovšek Drago; 18,40.
Traminec 2009: Nunčič Franc; 18,42.
Laški rizling 2009: Vinogradništvo Vreže; 18,48.
Renski rizling 2009: Plevnik Tadeja, Matjaž; 18,40.
Bela zvrst 2009: Šket Janko; 18,36.
Modra Frankinja 2009: KZ Šmarje pri Jelšah, Klet Imeno; 18,32.
Chardonnay 2009: Čolak Drago; 18,34.
Kerner 2009: Kunej Peter; 18,18.
Rdeča zvrst 2009: Čakš Matija; 18,18.
Sauvignon 2009: Jančič Franc; 18,38.
Zeleni Silvanec 2009: Planinšek Mirko 2009; 18,22.
V spodnjih vrsticah Vam predstavljam nekaj osnovnih pojmov in dejstev, ki so povezani z vinogradništvom, vinom, vinarjenjem in kulturo le teh.
Vino je s človeštvom povezano že več kot 4000 let. Prav zaradi tega si zasluži veliko spoštovanje. Vendar se pod imenom vino marsikaj prideluje, prodaja in popije. O vinu kot žlahtni kapljici, vrednosti in posebnosti velik delež pivcev malo razmišlja, ga premalo pozna in o njem premalo ve.
Slovenija spada med klasične vinorodne dežele v Evropi, vinsko trto so na tem ozemlju gojili že pred Kristusovim rojstvom. Naravne danosti omogočajo pridelavo kakovostnih in vrhunskih vin. Čeprav zajemajo vinogradi v Sloveniji sorazmerno majhen delež obdelovalnih zemljišč, je vino za nacionalno gospodarstvo in za nacionalno identiteto zelo pomembno. Prav zaradi tega ni vseeno kakšno kakovost vina pridelamo in ponudimo.
Da bi pridelali dobro vino, najboljše kar narava nudi, ni dovolj le tehnološko zrelo, zdravo, kakovostno grozdje, temveč tudi odgovarjajoča klet in vinarska oprema, z obiljem vinarskega znanja, doslednosti, vestnosti in ljubezni.
Vinarstvo je logično nadaljevanje vinogradništva, čeprav največkrat pojmujemo vse skupaj kar vinogradništvo. Slednje je tesno povezano in odvisno od skupne kmetijske pridelave v določenem kmetijskem prostoru. Povezano je preko organizacijskih, časovnih, delovnih, materialnih, ljubiteljskih in drugih dejavnikov. Slovensko vinogradništvo je značilno in se razlikuje od drugih vinogradniških pokrajin v svetu. Naravne danosti pogojujejo dokaj drugačno tehnologijo, velikost vinogradov, uporabo mehanizacije in podobno.
t/f: Egon Horvat
