Prosta delovna mesta Klikni tukaj za aktualne zaposlitvene oglase

Edvard Peperko: Okoljske standarde že imamo, ne pa zavesti


 

Po globalnoperečem predavanju ge. Ogorelec Wagner je o stanju in delovanju na okoljevarstvenem področju na območju šentjurske občine spregovoril namestnik direktorja občinske uprave in vodja oddelka za prostorsko načrtovanje in varstvo okolja Edvard Peperko, ki so ga mladi organizatorji najprej uspeli povišati celo v predsednika občine.

Peperko: »Velikih problemov nimamo, imamo pa vrsto problematik, ki v seštevku niti slučajno niso nepomembne. Posebnega programa varstva okolja nimamo, imamo pa strategijo občine, ki govori o ukrepih.

Ključna problematika je stanje čistosti voda. Pred leti so bile reke že samo vizualno v zelo slabem stanju. Pristopilo se je k sistematičnemu odvajanju in čiščenju odpadnih voda, kar je s centralno čistilno napravo ravno v največjem zagonu. Sedaj imamo skupaj pet različnih čistilnih naprav, ki pa očitno niso bile najbolje koncipirane gleda na lokacijo in profil. Glede tega lahko še povem, da smo standarde vzpostavili, zavesti pa še nimamo, saj je poraba vode prevelika.

Drugi glavni problem so odpadki. V glavah nekaterih to le počasi dobiva mesto. Sodelujemo pri celjskem projektu R-CERO, kjer smo glede na Slovenijo na zadovoljivem nivoju, so pa številke o vključenosti prebivalcev v odvoz slabe. V nekaterih naseljih celo pod 30 %. V zadnjem času se v odvažanje vključuje preko tisoč ljudi, tako trenutna številka odvoza za celo občino znaša 62 %. Mnogi se čudijo, da obstaja odlok, da mora vsak poskrbeti za svoje smeti in kako si sploh upa občina poslati neke grožnje, saj oni smeti nimajo oz. če jih imajo, jih pa skurijo.

Razveseljivi so rezultati zbiranja nevarnih odpadkov. Letos jih je bilo zbranih za 18 % več. Najbolje so se tokrat odzvali v Dramljah in Loki pri Žusmu. Poleg baterij ljudje dosledneje sortirajo herbicide in ostala škropiva. Pri kosovnih odpadkih ne leto zberemo 3.300 kubičnih metrov odpadkov.

Žal nekateri posamezniki s hudo nemarnim ravnanjem dosegajo le še to, da se jih izogibajo že sosedje, pa vendar sami ne čutijo problema.
Cinkarniška deponija oz. njena sanacija je pod nadzorom. Tudi večji industrijski obrati so relativno obvladljivi.

Čeprav pravega pregleda nimamo, domnevamo, da je večja problematika še kmetijstvo s škropivi.

Pred časom smo se v Šentjurju ukvarjali s plinifikacijo, tako da je ozračje zagotovo boljše, če bi ostali zgolj pri fosilnih gorivih.
Pomembno je tudi načrtovanje prostora, kje strniti naselja, kje obdelovati zemljo … Tu pa venomer trčimo ob zasebne interese, saj bi vsi živeli nekje na samem. Vsak od nas je malo samotarja in si misli, jaz ravnam najbolje, ker bolje ne more nihče ravnati.«

 

t/f: bR

 

 

*na sliki Edvard Peperko za govorniškim pultom med eno izmed sej šentjurskega občinskega sveta