Drugo oktobrsko nedeljo se je na tradicionalnem shodu slovenskih kmetov na dvorišču Slomškove rojstne hiše zbralo več kot 1000 udeležencev z vse Slovenije. Še najmanj jih je bilo iz šentjurske občine. Ob cerkvenih dostojanstvenikih (nadškof Stres, Herman, Kačičnik, …) se je tam poleg domačih (Tisel, Korže, …) pojavila še kar dolga vrsta slovenskih politikov: kmetijski minister Pogačnik, predsednik SLS Žerjav, predsednica NSi Novakova, predsednik KGZ Smrkolj, poslanec Pukšič, bivši kmetijski minister Osterc in še kdo.
Kljub močni politični zasedbi in več govornikom iz njihovih vrst, pa je shod na Slomu izzvenel dokaj brezzobo. Poleg kritičnega avstrijskega Korošca Domeja je le še Žerjav zmogel nekaj pikrih kritik sedanje vlade, vsi drugi pa so več ali manj le leporečili o poslanstvu kmetstva, skrbi države za kmetijstvo, potrebi po slovenski samooskrbi …, in se kot zagreti Slomškovi častilci prilizovali kmečki srenji. Kmetijski minister Pogačnik si je na koncu kar dolgega govora celo privoščil za kmetijstvo odgovornega državnika hudo čudno poslanico, da naj blaženi Slomšek da slovenskemu kmetu moči za premagovanje težav. Podobno iskrico je imel Žerjav, ki je menil, da je današnja kriza posledica tudi tega, da premalo sledimo Slomškovim vrednotam. Še najbolj nenavadno je bilo, da je zbrana množica tem politikantskim »akrobacijam« ploskala. Med navzočimi očitno ni bilo nikogar od tistih, ki so pred slabim mesecem demonstrirali svojo upornost pred spomenikom Matiji Gubcu.
Osrednji govornik je bil prof. Maček, upokojen fitopatolog, ki pa je svoj kar predolgi govor posvetil večinoma že znanim dejstvom o Slomšku. Novo mi je bilo, da je Slomšek kot fevdalni gospod dobrohotno uvedel t.i. podložniško klop. Podložnim kmetom je sicer dovolil, da so pred njim sedeli, toda je odločno nasprotoval revolucionarni razdelitvi fevdalnih cerkvenih posestev kmetom.
Kulturni program je bil v znamenju šentjurske folklore, recitacij Ivanke Uduč in Močnikovega gasilskega golaža, torej na dokaj nezahtevni ljudski ravni. Človek se mora vprašati, so tu shodi odraz današnjega kmetstva, kdo pravzaprav hodi na te shode in ali je na pretekli kmečki idiliki in čaščenju Slomška temelječa stanovska prireditev prava za današnji čas? Od financerjev, Kmetijsko gozdarske zbornice in Kmetijskega ministrstva, bi vendarle lahko pričakovali nekoliko bolj sodobne prijeme. Ali pa je tak tip prireditve morda celo po njihovi meri …
t/f: FK / Šentjurske novice
