Letos smo se za spremembo podali na kresovanja izven območja Kozjansko-Obsoteljskega v nam najbližje večje mesto – Celje in njegovo neposredno okolico. Obiskali smo tamkajšnja dva največja kresovanja – trasicionalnega na Špici in množičnega ob Šmartinskem jezeru.
KRESOVANJE NA ŠPICI
Kot že tradicija velja, se je tudi tokrat v četrtek, 30.4. na Špici odvijalo že kar 24. kresovanje. Kresovanje, ki je že od nekdaj najbolj odmevno, tudi tokrat ni razočaralo, z glasbo za vse starosti (in vse okuse) ter pravilnim vzdušjem, ki traja že mnogo let.
Znano je, da so kresove kurili že v starih časih, da so opozarjali ljudi pred truškimi vpadi. Sprva so jih kurili na dan kresne noči, 21. junija, s katerim so bile povezane mnoge ljudske šege in navade, pozneje pa je to noč nadomestil 1. maj. Rekord za najvišji kres na svetu pa v rokah držijo krajani Boštanja, ki so ga postavili 30. aprila 2007. Bil je visok kar 43,44 m, s čimer so se tudi vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov.
V Celju pa je še vedno najbolj znan kres na Špici, saj je dogodek z bogato tradicijo, ki se odvija že kar 24 let. Čeprav se udeležba mladih vsako leto manjša, so starejše generacije in otroci še vedno tisti, ki popestrijo večer, veliko pa jih spoštuje vsakoletno tradicijo in hodijo kresovat na špico že od samega začetka.
Čeprav tokrat žive glasbe ni bilo, je DJ vseeno poskrbel za pravšnjo zabavo, vrtela pa se je glasba za vse starosti in okuse. Ko pa se je začelo ohlajati, je kres poskrbel, da je bilo vsem toplo še pozno v noč.
Vabljeni pa tudi k ogledu foto galerije in video posnetka.
Za fotogalerijo s kresovanja na Špici kliknite tukaj.
Marina Bajić
KRESOVANJE OB ŠMARTINSKEM JEZERU
Kot je v navadi, večer pred 1. majem zakurimo kresove in letos na celjskem ni bilo nič drugače. Obiskali smo kres pri Pušn šanku pr’ Tini, kjer smo se greli ob velikem kresu ter prisluhnili in zaplesali ob ritmih ansambla Petka.
in zakaj sploh kurimo kresove? Poglejmo si pomen kresov skozi zgodovino:
- Če pogledamo v zgodovino se je kres naredil iz čisto praktičnih razlogov za gretje ali pa pripravo hrane.
- Kasneje so verjeli, da kres spodbudi sonce in bo s tem močneje sijalo.
- Ko so še verjeli v čarovnice, so jih prižigali, da se te ne bi približevale.
- Ob turških vpadih so se na ta način obveščali.
- Kresovanje v sodobnem času pa je kresovanje povezano s pravicami delavcev. Okoli 1890 so se začela delavska gibanja in s kresovi so opozarjali na svoje pravice, kar počnemo še danes. Pri nas pa ima kresovanje tudi kulturno dediščino, kjub temu da se je čez čas spreminjal je v naši navadi ostali.
Spodaj si oglejte krajši video insert in bogato fotogalerijo:
Za fotogalerijo s kresovanja ob Šmartinskem jezeru kliknite tukaj.
Evelin Brodnik
