Slovenci danes praznujemo državni praznik, in sicer je dan reformacije dela prost dan od leta 1992. Povezan je z reformacijo, tj. verskim, kulturnim in političnim gibanjem v 16. stoletju, v katero je bilo vključeno tudi sedanje slovensko ozemlje. 31. oktobra 1517 je v nemškem mestu Wittenbergu duhovnik Martin Luther pribil na vrata cerkve list s petindevetdesetimi tezami, v katerih je obsojal tedanje ravnanje Rimskokatoliške cerkve. Luthrovi nauki so imeli privržence tudi na Slovenskem, zato smo prav v obdobju reformacije Slovenci dobili prve knjige v slovenščini.
Primož Trubar je v Uvodu v Abecedarium (1550) zapisal: »Ane buqvice, iz tih se ty mladi inu preprosti Slovenci mnogo lahko v kratkim času brati navučiti. V tih so tudi ty vegšy štuki te kerščanske vere inu ane molytve, te so prepisane od aniga peryatila vseh Slovencou.«
Dan reformacije pomeni tudi rojstvo slovenske knjige in knjižnega jezika. V vsesplošni situaciji, v kateri kot državljani smo, smo še vedno premalo narodno zavedni. Premalo smo ponosni na našo materinščino, ki je v velikih pogledih izjemna. Jezik nas tudi dela Slovence. Pomena jezika kot narodne identitete Slovencev se je zavedal tudi Primož Trubar, kar dokazujejo zgornje citirane besede. V tistih časih, se je zavedal tudi tega, da je najboljše učenje vere Sveto pismo v domačem jeziku. Kljub temu da je bil Primož Trubar osrednja osebnost reformacije na Slovenskem, pa naj bi ga pot prinesla tudi na Kozjansko, kjer naj bi obiskal Dobležiče.
Kip je delo kiparja Francija Černelča, in sicer je bil postavljen pred cerkvo sv. Trojice leta 2008.
Zelo razgibano območje Kozjanskega in Obsotelja ima mnogo skrivnosti in zanimivih zgodb, ki jih najdemo v različnih arhivih in leksikonih. Ena izmed njih je ta, da je v reformacijski dobi v dobležiški cerkvi pridigal Primož Trubar (zapisano v Leksikonu Dravske banovine, str. 592, 1937). Na tem območju naj bi takrat bila evangeličanska fara, ki so jo pomagali vzdrževati kmetje. Kaj je Primož Trubar v svoji pridigi takrat povedal, ostaja uganka. Zagotovo pa je pridigal v slovenščini, saj se je pri svojem ustvarjanju držal lastnega prepričanja, da se slovenskega jezika ni treba sramovati, ker je lep in gibčen. Zavedal pa se je tudi bogastva slovenskih narečij.
Janez Bogataj (v Slovenija praznuje) pravi, da je dan reformacije zagotovo priložnost tudi za praznično premišljevanje, vendar pa verjetno velika večina državljanov Slovenije ta praznični, dela prost dan poveže s krompirjevimi počitnicami in dnevom spomina na mrtve, ki sledi dnevu reformacije.
Ko se dan reformacije prevesi v noč, pa tudi Slovenijo prevzame praznovanje noči čarovnic, ki se je razširilo tudi v manjše kraje in vasi (tudi na Kozjansko in Obsotelje). Da je čarovništvo v teh krajih že od nekdaj burilo duhove, nam danes pričajo mnoge pripovedke. Ena izmed njih nosi naslov Coprnice letijo na metli, takole gre (citirano iz Pripovedi s Kozjanskega in Obsotelja): »Jaz sem to žensko velikokrat videl, vendar je nikdar nisem videl kot čarovnico. Ampak nekateri starejši tule, dvajset, trideset let starejši, so jo pa videli, da je zvečer švignila z metlo čez raufnk ven pa na tisti metli jahala, ruto naprej imela zavezano. No, gor je pa spet en studenec oziroma štirna in tam so se pol dobile še ostale na tistih metlah, da so prišle skup in tam so pol svoj sestanek ali kako bi takrat rekel temu, ne, imele in pol so se pa odločile, koga bojo zacoprale, ne, komu bojo hasek naredile, komu pa škodo.«
Naj bo današnji dan namenjen zahvali Trubarju, večer pa »kuhanju« različnih urokov, zvarkov; seveda z dobrimi nameni za slovenski narod, besedo, knjigo in jezik.
T: Jasna Colnerič
Foto: Miran Grobelšek
