Po nekaj dneh premora, na Kozjansko.info zapolnjenega z drugimi zanimivimi članki, se vračamo k naši lestvici 50 najvplivnejših ljudi Kozjanskega in Obsotelja v letu 2024. Počasi, a zanesljivo se približujemo velikemu finalu naših predstavitev. A pred prvo deseterico so na vrsti še vplivneži, uvrščeni med 11. in 20. mestom.
Med njimi ni več nobenega novinca, niti povratnika. Gre za sama že uveljavljena in na naši lestvici že več let prisotna imena, katerih dejavnosti se raztezajo od politike, odvetništva, humanistike in zabavne industrije, do seveda nepogrešljivega podjetništva. Kaj so lansko leto počeli ljudje iz druge deseterice vplivnih Kozjanskega in Obsotelja, preberite spodaj.
Spremembe uvrstitev na lestvici so razvidne iz grafičnega prikaza – puščici in številk ob njej. Puščica navzgor pomeni, da se je oseba po lestvici povzpela, številka zraven pa razlika v številu mest glede na uvrstitev v letu 2023. Puščica navzdol pomeni nižjo uvrstitev, krogec pa ohranitev pozicije.
| IME IN PRIIMEK | PREDSTAVITEV (aktivnosti v letu 2024) | |
| 11. |  + 9
Nina Zidar Klemenčič
|
Zidar Klemenčičeva velja za veliko ribo med slovenskimi odvetniki. Že nekaj let vodi lastno odvetniško pisarno, ki je med drugim vpeta v velike državne posle, tudi tiste razvpite, kot je preplačilo stavbe na Litijski v Ljubljani, ki je s stolčka ministrice za pravosodje odnesla njeno sošolko Dominiko Švarc Pipan. No, Zidar Klemenčičeva v tem poslu nikakor ni potegnila kratke – več medijev je poročalo o “milijonski nagradi” pri odvetniških storitvah za prodajalca stavbe pri nedvomno pravno zapleteni, predvsem pa za prodajalca izredno dobičkonosni prodaji. Zidar Klemenčičeva je javno nikoli ni potrdila, niti zanikala.
Šmarčanka, ki zdaj živi na ljubljanski strani Trojan, ima zgodovino zastopanja izpostavljenih političnih imen. Nekoč je bila zastopnica Janeza Janše, kasneje Mateja Tonina, lani pa je zastopala mariborskega župana Saša Arsenovića v njegovi nenavadni tožbi zoper mestni svet lastne občine. Zastopala je tudi nekdanjega direktorja DARSA, Valentina Hajdinjaka, v pravnih poslih s to državno družbo pa je zaslužila skoraj pol milijona evrov. Vsem bogatim odvetniškim poslom navkljub po velikem preboju na start up sceni s pametnimi ptičjimi hišicami finančno sicer najbrž ne dohaja svojega mlajšega brata Francija (26. na naši lestvici), pa vendar ji v materialnem smislu v življenju ni hudega. To zna tudi deliti, saj se na pozitivni strani medijskih novic znajde tudi kot humanitarka, podpredsednica Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste – Polje, kjer je na njeno pobudo nastal uspešen projekt brezplačne pravne pomoči najprej v okviru Botrstva in sedaj Enotne pravne točke. Lanska predstavitev (20.) |
| 12. |
Vinko But
|
Kostrivničan že pet let uspešno vodi največjo slovensko mlekarno v slovenski lasti. Pod njegovim vodstvom je Mlekarna Celeia znatno izboljšala svoje poslovanje. Odkar je prevzel njeno vodenje, je mlekarna celotne prihodke povečala za 25 odstotkov. Lani so tako ustvarili 76 milijonov prihodkov, kar je 8 milijonov več kot leto prej ter ustvarili 2,4 milijona čistega dobička oziroma 2,2 milijona več kot leto prej.
Tudi v letu 2024 jim kaže zelo dobro. V prvi polovici leta 2024 so ustvarili 34,8 milijona evrov prihodkov, kar je enako kot v prvem polletju lani. Tudi letos poslujejo z dobičkom. V Mlekarni Celeia so lani sprejeli novo štiriletno strategijo, s katero se namerava mlekarna, ki ostaja trdno v lasti kmetijski zadrug, v prihodnosti premišljeno usmeriti v širitev posameznih segmentov proizvodnje mlečnih izdelkov in nadaljevati s posodobitvijo proizvodnje v skladu s trajnostnimi, do okolja prijaznimi smernicami. O uspešnosti mlekarne govori tudi kar 11 medalj Agra, ki so jih za svoje mlečne izdelke prejeli na letošnjem 62. mednarodnem sejmu Agra v Gornji Radgoni. Nagrajeni so bili prav vsi produkti, ki so jih prijavili. Mlekarna je letos objavila tudi razpis, s katerim bo med 10 in 15 kmetijam, ki mleko prodajajo njim, pomagala pri nakupu ventilacijskega sistema za hleve. Lanska predstavitev (11.) |
| 13. |  -12
Ivan Cajzek
|
Lani najvplivnejši Obsoteljčan, ustanovitelj podjetja GIC Gradnje Ivan Cajzek, je letos občutneje zdrsnil na lestvici najvplivnejših KiO. Razlog za to je predvsem v tem, da je že ob koncu lanskega leta vodenje svojega podjetja predal sinu Roku. Slednji je od očeta avgusta letos prevzel tudi vodenje Rotary kluba Rogaška, ki ga je Ivan Cajzek vodil od ustanovitve v začetku leta 2023. Temu primerno se je vsaj formalno nekoliko zmanjšal tudi Cajzkov vpliv, čeprav sam še vedno ostaja 100 % lastnik krovne družbe GIC.
Maja letos je podjetje GIC Gradnje v obrtni coni v Rogaški Slatini odprlo “inteligentno” samoučečo betonarno. Gre za eno najsodobnejših betonarn v Sloveniji in je eden izmed velikih korakov k vzpostavitvi prvega Mednarodnega centra za trajnostno gradnjo. Na območju slatinske obrtne cone v prihodnje napovedujejo tudi širjenje novih vsebin. Še ena poteza slatinskega podjetja je odmevala lansko poletje. Podjetje GIC Gradnje je namreč avgusta, skupaj z družbo Zorn Plus, objavilo prevzemno ponudbo za Hranilnico LON. GIC Gradnje in Zorn Plus, ki sicer s po petinskima deležema predstavljata največja posamična delničarja Lona, s prevzemno ponudbo naposled nista uspela. Prevzemno ponudbo je sicer sprejelo 39 delničarjev s skupnim lastniškim deležem 12,75 odstotka, kar bi Zornu in Cajzku zadoščovalo za večinski delež, vendar bančni regulator ni podal dovoljenja za povečanje nujnega deleža Podjetje GIC Gradnje je v lanskem letu poslovalo s 54,3 milijoni evrov prihodkov in dvema milijonoma evrov dobička. Zaposlovali so 95 oseb. Za sabo imajo mnogo velikih projektov po državi, oktobra pa so z varaždinsko županijo sklenili tudi 15 milijonov velik posel za gradnjo nove stavbe zavoda za javno zdravstvo. Ivan Cajzek se je letos s slabimi 54 milijoni ocenjenega premoženja po desetih letih ponovno uvrstil tudi na lestvico 100 najbogatejših Slovencev. Zasedel je 68. mesto. Lanska predstavitev (1.) |
| 14. |
dr. Asta Vrečko
|
Ministrica za kulturo in predsednice najmanjše, a ne najmanj vplivne vladne stranke Levica, ima za seboj zahtevno leto. Nekateri mediji so ji očitali pretirano zaposlovanje na njenem ministrstvu, kjer naj bi imel kriterij “vez in poznanstev” prednost pred meritokracijo. Nato so smešili njeno idejo, da bi umetniki dobili plačilo tudi za “nevidno delo”. Računsko sodišče pa je presodilo, da so na ministrstvu Vrečkove Svetlani Makarovič nakazali dobrih 8 tisočakov v nasprotju z Zakonom o javnih financah.
Tovrstne zadeve niso prispevale k ugledu stranke, ki je vsaj v opoziciji veljala za izredno občutljivo na sporne politične prakse, vse bolj pa je občutek, da se jih je na oblasti nalezla tudi sama. Prav v povezavi s tem pa je bil za Vrečkovo najbrž najbolj boleč udarec, ki je prišel iz lastnih vrst: da so svoje vrednote prodali v zameno za sladkosti oblasti, vodstvu Levice očita njihov poslanec Miha Kordiš s tovariši. In res je nekoliko nenavadno, da je zgolj v letu dni Asta Vrečko prehodila pot od blatne vasice Čebine, kjer je počastila ustanovitev Komunistične partije Slovenije, do gala londonskega plesa v organizaciji britansko-slovenske gospodarske zbornice, ki velja za izrazito kapitalistično mondeno prireditev. Pa vendar, če za koga, Asta Vrečko z razpoložljivim javnim denarjem skrbi za kulturnike in umetnike s tisto vrsto umetniškega ustvarjanja, ki jim ne omogoča dovolj velikega komercialnega uspeha za preživetje. Eni ji to štejejo v slabo, drugi pa v dobro. Koliko je prvih in koliko drugih bomo šteli po parlamentarnih volitvah, ki so predvidene čez dobro leto. Če bo Levica za svoje oblastne prakse plačala z izpadom iz parlamenta, bo prva na tnalu ravno šentjurčankina glava. Lanska predstavitev (15.) |
| 15. | – 2
dr. Tonček Kregar
|
Za Tonetom Kregarjem je v muzeju prelomno leto. Dokončali so namreč izjemen projekt, ki bo morda, vsaj kar se strokovnega področja tiče, zapisan kot Kregarjevo življenjsko delo: poustvarili so Fotohišo Pelikan, v kateri je v začetku 20. stoletja ustvarjal znani celjski fotograf Josip Pelikan. Gre za enega najobsežnejših projektov v 60-letni zgodovini, ki ga je dr. Krega označil za “svetovni unikum, kar se tiče fotografske dediščine.”
Ogled Fotohiše Pelikan pritrjuje njegovi vznesenosti in je neizogiben del turističnega obiska Celja. Šušlja se, da bo muzej, ki ga vodi Kregar, zanj prejel Celjsko zvezdo – najvišjo mestno priznanje na področju kulture, ki ga podelijo ob slovenskem kulturnem prazniku. MNZ Celje je v 2024 prejel še dve nagradi. In sicer priznanje Mednarodnega muzejskega sveta Slovenija za svojo razstavo “Stran pa ne bomo metal’: O pogubnih navadah in boljših praksah.” Na slovesni podelitvi nagrad Živa za najboljši slovanski muzej pa je v Bolgariji za Fotohišo Pelikan prejel posebno nagrado za trajnostni razvoj in ohranjanje dediščine. Ne pozabimo, Tone Kregar je tudi glasbenik, skupina pa se pripravlja na 30-letnico delovanja, ki bo obeležen z velikim oktobrskim koncertom v ljubljanskih Stožicah. Lanska predstavitev (13.) |
| 16. | – 6
Jelka Godec
|
Agilna Ponkovljanka je še vedno podpredsednica SDS-a in tudi vodja največje opozicijske poslanske skupine v državnem zboru. Tudi zato je šampionka po vloženih poslanskih vprašanjih in pobudah: v tem mandatu, njenem tretjem, jih je sprožila že 406 – največ med vsemi poslanci.
Manj je “pridna” ko gre za udeležbo na glasovanjih, udeleži se jih tri četrtine, medtem ko je povprečje štiri petine. Z večinsko voljo poslanske skupine pri glasovanjih se ne ujema v četrtini primerov. Na sejo se oglasi v povprečju trikrat, povprečje med poslanci pa so štirje nastopi. Njeno glavno tematsko področje v državnem zboru je še vedno zdravstvo, oglaša pa se tudi na teme pravosodja, jezika in kulture ter seveda notranje politike. Njena zvestoba stranki in njenemu predsedniku ni sporna, kljub temu pa je padlo v oči, da ni bila opažena na dveh protestnih shodih v bližnjem Celju ob sojenju Janezu Janši v zadevi Trenta. Lanska predstavitev (10.) |
| 17. | + 4
Anton Škrabl
|
Da je Slatinčan Anton Škrabl mednarodno izjemno cenjen orglar, pričajo naročila za izdelavo njegovih orgel iz tujine, ki kar ne usihajo.
Zgradili so denimo orgle Orgle v glasbeni akademiji Katowice na Poljskem, kjer je otvoritveni koncert potekal aprila 2024. Lani so tudi zaključili restavracijo Stummovih orgel v kraju Bergen in Berschweiler v Nemčiji, v tamkajšnji evangeličanski cerkvi. Septembra pa bili na otvoritvi novih orgel v Limanowi na Poljskem, kjer so izdelali mogočen nov instrument s 55 registri in 4 manuali. V letu 2023 je Orglarstvo Škrabl ustvarilo 3,2 milijona evrov prometa in 42.266 čistega dobička. Zaposluje 29 ljudi. A to zgolj matično podjetje, medtem ko imajo tudi samostojna ali partnerska podjetja v tujini, in sicer Nemčiji, Angliji, Poljski, v ZDA in na Nizozemskem.
Škrablovim orglam lahko prisluhnete v 25 državah sveta. Največ jih je v Sloveniji, a so tudi po cerkvah in akademijah v Avstraliji, na Japonskem, Kitajskem, v ZDA in celo v Nigeriji. Lanska predstavitev (21.)
|
| 18. | – 2
mag. Marko Diaci
|
Župan največje občine na območju Kozjanskega in Obsotelja s svojo občinsko upravo še naprej skrbi za uspešno vodenje občine. V preteklem letu so zaključili milijonski projekt obnove šentjurskega pokopališča, kjer se sedaj nahaja nova žarna stena in prostor za raztros pepela. V sodelovanju z državo so otvorili tudi prenovljeno železniško postajo v Šentjurju ter kolesarsko stezo, ki kraj povezuje s Štorami in Celjem. Diaci je bil eden prvih, ki jo je večkrat preizkusil že pred uradno otvoritvijo, pa tudi na slavnostni dogodek je, skupaj z županom Celja in še nekaterimi veljaki, prikolesaril iz knežjega mesta.
Železniška postaja se obnavlja tudi na Ponikvi, prav tako pa se po občini gradi okoli 11 kilometrov novega kanalizacijskega omrežja. Ob tem se gradi tudi nov gasilski dom na Planini pri Sevnici in nova osnovna šola na Kalobju. Razvoj občine pa se nikakor ne ustavlja, saj bodo za investicije v prihodnjem letu na občini namenili 14,6 milijonov evrov proračunskih sredstev. Diaci ob županovanju opravlja še funkcijo člana predsedstva Skupnosti občin Slovenije v sekciji občin s sedežem upravnih enot. Lanska predstavitev (16.) |
| 19. | + 3
Aleš Novak
|
Komik iz Šmarja pri Jelšah je sedaj že dodobra uveljavljen v slovenskem prostoru. Z drugimi poznanimi Slovenci, natančneje Cenetom Prevcem, Urošem Kuzmanom, Rokom Škrlepom, Gašperjem Bergantom in Janezom Avdićem je ustvaril Festivalček smeha Janezi, ki že polni dvorane po celotni državi. Nastopil je tudi na Vseštudentskem božičnem stand-upu v Ljubljani, se v družbi prijatelja Filipa Šramla peš odpravil od Šmarja na Triglav, še naprej pa zabavne vsebine objavlja na svojih socialnih omrežjih.
Z Ano Praznik je v sklopu videoposnetkov, ki jih je pripravilo podjetje Gen energija, raziskoval lastnosti jedrske energije in na raznih dogodkih sodeloval z drugimi priznanimi Slovenci. Aktiven je ostal tudi v lokalnem okolju, kjer pogosto vodi ali gostuje na raznolikih prireditvah. K njegovem vzponu na vseslovensko raven je brez dvoma pripomoglo tudi sodelovanje v raznih televizijskih oddajah, kot sta Slovenija ima talent in Štartaj! Slovenija. Lanska predstavitev (22.) |
| 20. | + 25
Janko Rajgl
|
Janko Rajgl ima kozjansko srce in Rajmax je srce Kozjanskega, smo na Kozjansko.info naslovili reportažo s slavnostnega dogodka ob 25. letnici podjetja Rajmax in misel ni daleč od resnice. Proizvodno podjetje za okna in vrata ima največje prihodke (6,4 milijona v 2023), največ dobička (312 tisoč) in je za osnovno šolo največji zaposlovalec v občini Kozje (35 zaposlenih). Ob 25-letnici so razširili poslovne prostore iz1.900 m2 na 3.400 m2. Dodali so novo proizvodno halo, prostore uprave ter salon. Letno za približno 1.700 strank izdelajo okrog 10 tisoč oken in 800 vhodnih vrat ter 500 izdelkov iz aluminija. Ostajajo primarno usmerjeni v slovenski trg, kjer prodajo 90 % svojih proizvodov, a se ozirajo tudi preko meja. Dva salona že imajo v Avstriji, zanima jih tudi Hrvaška. V Sloveniji imajo salona v Ljubljani in Medvodah. Ob visoki obletnici uspešnega poslovanja je Rajko Rajgl postal tudi častni občan občine Kozje. Je tudi član karate kluba Kozjansko in Obsotelje, donator gasilskemu in drugim društvom v občini. Lanska predstavitev (45.) |
Preberite še:
