S tem naslovom je bil na današnji dan pred 50 leti objavljen članek v Novem tedniku. Vabljeni k branju:
Tudi šentjurski zaključni rezultati v gospodarstvu kažejo na pomemben napredek. Splošna ocena lanskoletnih gospodarskih gibanj je zadovoljiva, saj je fizični obseg proizvodnje prerasel na 22 odstotkov, družbeni proizvod za 30 odstotkov, v izvozu pa so dosegli že samo malo manj kot tri milijone dolarjev. Konec leta je bilo v šentjurski občini 2.081 zaposlenih, kar je za 14 odstotkov več kot leta 1972.
Investicijska vlaganja so bila lani v višini 4 stare milijarde (kar je za Šentjur veliko), od tega v negospodarstvu milijarda in 200 milijonov, v gospodarstvu so največ vložili v kovinsko industrijo in kmetijstvo, v negospodarstvu pa v šolstvo, otroško varstvo in modernizacijo regionalnih cest.
In kakšni so letošnji načrti? Fizični obseg proizvodnje naj bi se povečal za 10 odstotkov, družbeni proizvod za 26 odstotkov, izvoz pa bi letos dosegel štiri milijone dolarjev. Dvignila se bo tudi zaposlenost, tako da bo letos zaposlenih v sami občini že 2.300 ljudi, z migracijo v Celje pa računajo številko 3.500. Bistven premik pa so zabeležili pri načrtovanju investicijskih vlaganj, saj so ta predvideli kar v višini desetih starih milijard.
Najobčutljivejša vlaganja bodo seveda v gospodarstvu in to v kovinski industriji, v negospodarstvu pa v gradnjo vodovodov, cest in stanovanj. Medtem, ko je bil lani povprečni osebni dohodek okrog 2.000 ND (cena časopisa 2 din, op.), bi naj bil letos 2.300 ND.
Kot drugod so imela tudi šentjurska podjetja lani težave s pomanjkanjem reprodukcijskega materiala in stalnim naraščanjem cen surovinam. Letos bo potrebno v Šentjurju doseči še hitrejšo gospodarsko rast, saj bo “le tako mogoče zmanjšati razkorak med rastjo v Sloveniji in občini.
Načelnika oddelka za gospodarstvo FRANCA SENICO smo povprašali tudi o predvidenih integracijskih procesih v kovinski in lesni industriji. »Najverjetneje bo treba tudi v kovinski industriji doseči, če že ne integracijo, vsaj določeno poslovno tehnično sodelovanje. Razvoj lesne industrije je težko omejiti na posamezno območje, menim pa da bo moral biti program naše lesne industrije realiziran glede na lesne zaloge oziroma na možen reprodukcijski material, s katerim se oskrbuje. Kakšni pa bodo cilji in rezultati, je odvisno od splošnih razvojnih teženj ne samo v občini, temveč tudi v regiji.«
