Prosta delovna mesta Klikni tukaj za aktualne zaposlitvene oglase

(prvoaprilska) Na pol pokopano idejo o šmarskem kopališču obudilo odkritje termalne vode


Šmarje se v zadnjih letih prebuja v turističnem pogledu in to ne samo po zaslugi Muzeja baroka, temveč tudi po novih vsebinah, ki jih uspešno udejanja ekipa zavoda za turizem, šport in mladino. Okoli dvorca Jelšingrad, ki bo doživel konkretno prenovo, nastaja središče za footgolf, nedavno je bila izjemno uspešna grajska kuhinja s srečanjem lokostrelcev, razvijajo se različni doživljajski produkti, sedaj pa se nakazuje, da se zna kraj na zemljevid postaviti z enim močnim adutom.

Trg Šmarje pri Jelšah leta 1909

Šmarje pri Jelšah je bil nekoč trg, ki so ga postavili na zamočvirjenem terenu oz. nekdanjem jezeru. Od tud tudi njegovo staro ime Marija na jezeru in potem Šmarje na Jelšah, ker so hiše stale na okamenelih Jelšah. Šmarje je na nek način obkroženo s kraji, ki premorejo termalne izvire, za sam kraj pa je veljalo kot da ne sodi v ta okvir …

Eno od podjetij iz bližnje okolice je za potrebe geoloških raziskav pri gradnji infrastrukture pri Grajskem Logu, v sami soseščini Jelšingrada, pred kratkim naletelo na toplo vodo, ki pa ne izstopa toliko po temperaturi, ki je sicer primerna za kopanje, temveč po kakovosti. Po naših informacijah so se stran od nepovabljenih ušes večkrat sestali nekateri domači akterji in ugotovili, da lahko z združenimi močmi naredijo prebojno zgodbo.

Bazen v Šmarju so odprli leta 1930, slika je nastala leta 1936; foto: Knjižnica Šmarje pri Jelšah

Termalne vode naj bi bilo namreč dovolj in je ravno primerne temperature, da bi lahko v Šmarju razmišljali o že nekaj let pozabljenem javnem kopališču, vendar na povsem drugi ravni, zato so k omizju povabili tudi strokovnjaka iz sosednje občine, ki trenutno ni vključen v opaznejše zgodbe, ima pa s tega področja bogate izkušnje.

Oplemenitena ideja izpred nekaj let

Grafika šmarskega naravnega plavalnega bazena iz leta 2016; foto: Občina Šmarje pri Jelšah

Kot najbolj trajnostno naravnano rešitev so uporabili idejo, ki so jo januarja 2016, desetletje po zaprtju »šmarske bane«, sprejeli tamkajšnji občinski svetniki v času županovanja Stanka Šketa, ki je predlagal naravni plavalni bazen, sedaj pa bi vse skupaj nadgradili.

Naravni plavalni bazen v Radljah ob Dravi; foto: Koroska.si

S tem bi se Šmarje precej daleč naokrog razlikovalo od ponudnikov običajnih kopališč, zaradi blagodejnih učinkov vode, pa bi lahko vpeljali tudi zdraviliško komponento, saj je voda po prvih informacijah primerna za zdravljenje kožnih obolenj, kakor tudi lokomotornega aparata. Potrebe na Slovenskem za tovrstnimi storitvami že sedaj presegajo ponudbo, ožja delovna ekipa pa trenutno pretresa idejne rešitve tudi za zimski del sezone.

Jelšingrad tudi kot kopališče?

Se bodo okoli Jelšingrada poleg lokostrelcev sprehajali tudi kopalci? Foto: Šentlok

Lokacija kopališča bi bila glede na prvotno idejo nekoliko spremenjena, veliko manevrskega prostora pa se je sprostilo po nedavni sodbi celjskega okrožnega sodišča, ki je po desetletju pravdanja z Golf klubom Jelšingrad razsodilo v prid občine.

Verjetno bo treba iti v spremembe prostorskih aktov, medtem pa bo dovolj časa, da raziščejo možnosti pridobivanja sredstev iz naslova evropskih fondov za okrevanje in odpornost.

Dobra novica je tudi, da so živo zanimanje za sodelovanje pokazali tudi nekateri uspešni šmarski podjetniki, ki razumejo, da ima tovrstna investicija v lokalni skupnosti številne posredne multiplikativne učinke.

P. A.