Šmarski občinski svetniki so prejšnji teden soglasno podprli idejno zasnovo za gradnjo novega (naravnega) bazena. Ponovna izgradnja kopališča v Šmarju je večletna želja številnih občanov in ena glavnih predvolilnih obljub novega župana Stanislava Šketa.
Denar za projekt, ocenjen na milijon evrov, pa bo potrebno še zagotoviti. Župan rešitve vidi predvsem v javno-zasebnem partnerstvu, upajo pa tudi na morebitno sofinanciranje Evropske unije oz. v priključitev projekta k drugim projektom na ravni Savinjske regije.
Sprva tri možne variante bazena
Pri Inštitutu za urejanje prostora v Celju je Občina Šmarje pri Jelšah v letu 2011 naročila strokovno podlago (prostorsko preveritev) za nadaljevanje del pri urejanju športnega parka. Izdelovalec strokovne podlage je takrat predlagal tri možne variante izgradnje bazenskega kompleksa in sicer da bazen ostaja na obstoječem mestu, dotrajani objekt se odstrani, na istem mestu se zgradi nov servisni objekt, zgradi pa se še manjši bazen za otroke.
Druga varianta je zajemala širitev športnega parka preko Dvorskega potoka. Izgradnja bazena s servisnim objektom je bila predvidena na istem mestu kot je bil obstoječi, na zemljišču preko Dvorskega potoka pa je bila predlagana izgradnja dveh tenis igrišč, igrišča za odbojko na mivki, servisnega objekta, 25 parkirnih mest in dostop do novo urejenih športnih površin.
Po tretji varianti pa bi vse obstoječe objekte zrušili za dodatna parkirna mesta, ki bi služila za celotno območje športnega parka. Bazenski kompleks bi zgradili preko Dvorskega potoka na novo pridobljenih zemljiščih, ob njem pa še igrišče za odbojko na mivki in eno tenis igrišče. Predviden je bil še večnamenski servisni objekt.
V Šmarju pri Jelšah predviden naravni bazen in ne “klasičen”
Po odprtju prvega naravnega bazena v Sloveniji v Radljah ob Dravi pa se je v občinski upravi pojavila resna ideja o izgradnji podobnega, vendar manjšega, naravnega bazena v Šmarju pri Jelšah. Razloge zanj vidijo predvsem v atraktivnosti nove pridobitve, ki bi v prvi vrsti omogočala razvoj na področju turizma, izgradnja bazena bi bila cenejša, cenejše pa bi bilo upravljanje in vzdrževanje kompleksa. Bazen bi zgradili na lokaciji preko Dvorskega potoka v Športnem parku Šmarje pri Jelšah.
Naravni plavalni bazen je združitev okrasnega ribnika za vzgajanje vodnih rastlin in bazena za kopanje. “V naravnem bazenu se kemična sredstva za čiščenje vode (kot so klor ali algicidi) ne uporabljajo. S pomočjo rastlin in mikroorganizmov se voda čisti sama, potrebna je pravilna posaditev rastlin. Dodali bomo kroženje in filtriranje vode z biološkim filtrom ali kaj podobnega,” je o načrtovanem bazenu povedal šmarski župan Stanislav Šket.
“Tak primer v Sloveniji je naravni bazen v Radljah ob Dravi, od lanskega leta tudi v Ljubnem ob Savinji, pa še kje bi se lahko našlo. V Avstriji je takšnih naravnih kopališč več kot sto. Vzdrževanje takih bazenov je neprimerno cenejše, strošek kemičnih sredstev namreč odpade, pa tudi znatno se zmanjša strošek električne energije.”
Predvidena cena celotnega projekta je približno milijon evrov, nekaj denarja bodo po besedah Šketa namenili iz proračuna za leto 2017. “Ker evropskih sredstev, kot so bila v prejšnjih finančnih perspektivah, ni, bomo že v naslednjem letu (2017) skušali projekt realizirati preko javno-zasebnega partnerstva. Ob tem je pomembno izpostaviti, da je tam, kjer so podobna naravna kopališča že zgrajena, s strani gostincev veliko povpraševanje po gostinskih storitvah. Že v samem Šmarju je ogromno podjetnikov, ki dobro delajo in predvsem tukaj vidim priložnost javno-zasebnega partnerstva,” je še povedal Šket.
Naravni bazen privlačen tudi za turiste
Pred leti so številni Šmarčani poletja preživljali na takrat priljubljenem šmarskem bazenu, ki so ga zaradi dotrajanosti leta 2006 zaprli in kasneje tudi zasuli. Vse od takrat je bila želja številnih občanov, da bazen v Šmarju ponovno zgradijo.
Po besedah vodje sektorja za družbene dejavnosti na Občini Šmarje pri Jelšah Damjana Boštjančiča je v Šmarju pri Jelšah predvideno naravno kopališče v velikosti 1200 m², s plavalno površino 836 m², kapaciteta bazena bi bila 1600 m³, torej bi po normativih bazen lahko na dan obiskalo približno 160 kopalcev. “Poleg vodnih površin bi v sklopu naravnega kopališča zgradili še garderobe in gostinski objekt s teraso, travne površine, otroško igrišče, igrišči za odbojko na mivki, uredili pa bi tudi že obstoječe parkirišče, kjer bi lahko parkirali tudi avtobusi in avtodomi.”
V letih, ko šmarski bazen ni obratoval, pa so se občani vozili v okoliške in malo bolj oddaljene bazene. Vsled tega so po besedah Boštjančiča na šmarski občini razmišljali o bazenu, ki bi bil drugačen, atraktivnejši, ki bi poleg občanov privabil tudi turiste, primeren pa bo tudi za izvajanje plavalnih tečajev oz. šole v naravi.
Še ena izmed prednost naravnega bazena, ki bi tudi po prepričanju snovalcev privabljal veliko obiskovalcev, je tudi možnost, da pozimi služi tudi kot drsališče.
Številne prednosti naravnega bazena
Kopalna sezona v naravnem bazenu bi lahko bila daljša, obenem pa bi bil bolj atraktiven in zanimiv za obiskovalce, zato je pričakovati tudi veliko večji obisk, predvsem ob upoštevanju dejstva, da je bil zaradi bližine dveh termalnih kopališč obisk klasičnega bazena v preteklosti omejen predvsem na mlajše lokalno prebivalstvo. V Radljah ob Dravi po besedah Boštjančiča mnogo kopalcev predstavljajo obiskovalci, ki prihajajo iz drugih občin in iz tujine.
Zagotovo pa je velika dodana vrednost naravnega bazena tudi možnost izvajanja plavalnih tečajev predšolskih in osnovnošolskih otrok. Vrtec in OŠ Šmarje pri Jelšah namreč zdaj izvajata plavalne tečaje v sosednjih termah oz. na bazenu v Celju, v prihodnje ga bodo morda lahko v Šmarju.
eH
Fotografije: Arhiv Občine Šmarje pri Jelšah
