Vplivneži Kozjanskega in Obsotelja 2020: od 21. do 30. mesta

4. 2. 2021 20:29

V tokratnem pregledu aktivnosti najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja pozornost namenjamo vplivnežem, uvrščenim med 21. in 30. mestom.

Gre za najbolj raznovrstno deseterico naše lestvice, kjer imamo dva podjetnika in enega lokalnega politika, drugi pa so direktorji, znanstveniki, glasbenik, odvetnica in novinarka.

IME IN PRIIMEK PREDSTAVITEV (aktivnosti v letu 2020)
21 – 8

Ddr. Igor Grdina

Na začetku lanskega leta je rojeni Šentjurčan sodeloval na raznih festivalih in predstavah, eden izmed njih je bil “Maribor je naš!”, vodil je razne predstavitve, kot je predstavitev o drugi sv. vojni v knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani.

Nato je koronavirus zaznamoval njegovo delo, saj so bile predstavitve in predavanja v živo prepovedana, namesto teh pa je svoje sodelovanje preusmeril na različne medije, kot je radio ter različne spletne strani.

Vredno je omeniti tudi novembrski izhod zbornika “Z lepilom na podplatih”, katerega je med drugimi ustvarjal tudi ddr. Igor Grdina. Zbornik opisuje 30 let slovenske države, ddr. Grdina pa je v njem opisal temo znanost in visoko šolstvo. Lansko leto je postal član odbora Prešernovega sklada. Lanska predstavitev (13. mesto)

22   – 5

dr. Tonček Kregar

Stalnica na naši lestvici je tudi roker in direktor Muzeja novejše zgodovine Celje Tonček Kregar, ki je letos med drugim kandidiral v izboru Večerova osebnost Štajerske.

Junija 2020, le nekaj tednov po končanem prvem valu epidemije, so v Muzeju novejše zgodovine Celje odprli odmevno razstavo Za domovino z rockom naprej!, ki je odmevala po vsej Sloveniji in celo v nekaterih državah nekdanje Jugoslavije.

Poleg dejstva, da vodi enega najboljših muzejev v državi, je potrebno omeniti nastajajoči album skupine Mi2 Črno na belem, ki je tik pred izidom. Lanska predstavitev (17. mesto)

23 images_slike3_ured7_vplivni_puscicagor1 novinka

Jasna Žerak

 

 

Novinko na naši lestvici najvplivnejših KiO, Slatinčanko Jasno Žerak, direktorica Javnega zavoda Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah, je tako visoko izstrelilo predvsem soočenje s kužno boleznijo, ki je prišlo po njeni funkciji, ki jo opravlja od leta 2017.

Osebje Zdravstvenega doma je bilo, ob Domu upokojencev, v prvem koronavirusnem valu najbolj na udaru, Žerakova pa odgovorna ne samo za medicinsko osebje v Šmarju, temveč še po drugih občinah, kjer ima JZ ZD Šmarje svoje izpostave. Klub izpadu kadra zaradi okužb in samoizolacij delo medicinskih ekip ni bilo nikoli moteno, v domu so orali ledino tudi pri organizaciji dela z bolniki s sumom koronavirusne okužbe.

Žerakova velja za direktorico, ki zna v te kraje privabiti zdravniški kader, kar za podeželske zdravstvene domove ni povsem samoumevno. Pozornost pa daje tudi infrastrukturi. Lani je tako dve novi pediatrični ambulanti pridobila zdravstvena postaja v Rogaški Slatini. Obnavlali so tudi prostore v ZD Rogate ter kraju pridobili novo zobozdravstveno ambulanto.

Slatinčanka je skozi najtežje čase lokalno primarno zdravstvo vodila uspešno in učinkovito, stres in napetost pa v redkem prostem času sproščala v družbi svojega konja.

24 images_slike3_ured7_vplivni_puscicagor1 novinka

Gordana Drimel

 

Koronavirus po Sloveniji razsaja že skoraj leto dni. In najbolj množično je v Sloveniji spomladi udaril v občini Šmarje pri Ješlah. Ko je dosegel dom upokojencev, je bila direktorica Gordana Drimel, prva v Sloveniji soočena z množično širitvijo okužbe v okolju, kjer je to res težko preprečiti.

To je njej in kolektivu prineslo izjemno delovno breme, ki ga ni lajšala tudi ogromna medijska pozornost. Slatinčanka se je z obojim spopadla pogumno in z vso odgovornostjo. Kljub vsemu trudu direktorice in njenih zaposlenih je virus v domu terjal svoj davek, a rešitve za njegovo zajezitev, razvrščanje v rdeče, sive in bele cone, predvsem pa bogate izkušnje, ki so jih pridobili, so kasneje ob okužbah uporabljali po vsej Sloveniji.

Šmarski Dom upokojencev sicer velja za enega najbolj prijetnih, oziroma do obiskovalcev prijaznih v Sloveniji. Kot prvi zavod v Evropi je leta 2011 pridobil mednarodni certifikat kakovosti po modelu E-qalin, leta 2016 pa so v natečaju časopisa Delo dobili naziv “Najtoplejši domovi v letu 2016”.

Drimlova v domu deluje že dvajset let. Začela je kot glavna medicinska sestra, nato je opravljala delo pomočnice direktorice, Dom pa vodi zadnja štiri leta.

25 -11

Nina Zidar Klemenčič

 

Odvetnica iz Šmarja pri Jelšah, živeča v Lukovici pri Ljubljani, je v zadnjih letih zastopala kar nekaj pomembnih strank iz slovenske javne scene. Lani je denimo spremljala Aleksandro Pivec na seji izvršnega odbora stranke DeSUS, po kateri je Pivčeva odstopila z mesta predsednice upokojenske stranke.

Zidar Klemenčičeva je tudi pobudnica projekta brezplačne pravne pomoči, ki je do konca leta 2018 potekal pod okriljem projekta Botrstvo v Sloveniji. Zaradi vedno večjega obsega potreb po pomoči pa je bila v letu 2019 pod okriljem humanitarnega programa Veriga dobrih ljudi ter programa Botrstvo v Sloveniji, prav tako na pobudo Zidar Klemenčičeve, ustanovljena Enotna pravna točka. Preko te pomagajo reševati socialne stiske najbolj ogroženih družin, predvsem glede reševanja stanovanjske problematike in uveljavljanja pravic iz naslova javnih sredstev.

Zidar Klemenčičeva je aktivna tudi v projektu Botrstvo, ki se nekako prepleta z vsemi zgoraj omenjenimi humanitarnimi projekti, v katerih brezplačno razdaja svoje pravno znanje.

V letu 2020 je bila ena izmed bolj odmevnih zadev tudi primer, ko je na Evropskem sodišču za človekove pravice skušala pomagati dvema romskima družinama, ki v sicer nelegalnem naselju v katerem živita, nimata dostopa do osnovnih javnih storitev, kot sta pitna voda in sanitarije. Sodišče je pritožbo družin zavrnilo. Lanska predstavitev (14. mesto)

26 + 0

Boštjan Kukovičič

images_slike3_ured8_vplivni_bostjan_kukovic_mali

 

 

Podjetje KEA d.o.o., katerega direktor je Boštjan Kukovič, je lani zdrsnilo iz 4. na 5. mesto najmočnejših podjetij na Kozjanskem po prihodkih iz prodaje. Prehitelo ga je podjetje GIC gradnje d.o.o.

Ne glede na zdrs na lestvici pa je podjetje v letu 2019 poslovalo boljše kot prejšnje leto. Prihodke so povečali za slabe 1,3 milijona € na 41,2 milijona €, tudi čisti dobiček že nekaj let dosega konstantno rast. Leta 2019 se je iz 0,9 milijona € povečal na 1,2 milijona €.

Število zaposlenih, ki znaša 256, pa je že 2 leti enako. Se jim je pa za 4% zvišala plača, ki sedaj v povprečju znaša 1.208 € bruto.

Lansko leto je bilo prenovljeno tudi prodajno mesto v Rečici ob Savinji, teh imajo že 31, razporejena so po večih koncih Slovenije. Podjetje se je na epidemijo prilagodilo s prodajo prek spleta. Lanska predstavitev (26. mesto)

27 – 8

Anton Škrabl

 

 

astnik ene največjih orgelskih delavnic v Evropi in svetu, s predstavništvi v nekaterih evropskih državah (Avstrija, Nemčija, Belgija, Anglija in Italija).

Izgradnja napovedanega 400 milijonov vrednega Evropskega orglarskega centra v Rogaški Slatini se mu vse bolj odmika, kljub temu, da so v preteklem letu slatinski občinski svetniki prižgali zeleno luč za spremembo občinskega prostorskega načrta. Vendar pa ideja še naprej tli, saj je večkrat izpostavil, da bodo projekt orglarskega centra realizirali, ko ga pač bodo. Pričakujemo pa lahko, da ne v takšnih razsežnostih, ki zahtevajo 400 milijonsko investicijo.

Škrabl se je zavezal, da če bo Občina s stolpom prehitela njegovo investicijo, da bo na njegovem delu območja starega mizarstva, kjer bo tako stolp kot predviden oglarski center, počistil tisto, kar k takšni turistični znamenitosti ne spada.

V letu 2019 so čisti prihodki od prodaje v Škrablovem podjetju, ki zaposluje 30 delavcev, znašali 2,2 milijona evra, kanček več kot lani, dobiček pa slabih 175 tisočakov, kar je nekoliko manj kot lani. Njihovi trenutni projekti vključujejo izdelavo ali pa prenovo oz. restavracijo orgel na Hrvaškem (Zagrebška bazilika, Šibenik, Baška voda), na Poljskem in v dolini pri Trstu.  Lanska predstavitev (19. mesto)

28 – 4

Maja Ratej

 

Šmarčanka, živeča v Domžalah, je dolgoletna novinarka Vala 202, ki v zadnjih letih pušča velik pečat predvsem v približevanju znanosti širšemu poslušalstvu. Še vedno ostaja prepoznaven glas nagrajene oddaje o znanosti Frekvenca X, najmlajšim pa je v zadnjem obdobju znanost približala z oddajo Radiovedni, kjer s pomočjo znanstvenikov odgovarja na najbolj nenavadna vprašanja, ki se porodijo v malih vedoželjnih glavah.

Velik doprinos k informiranju javnosti je v lanskem letu, zaznamovanem z epidemijo novega koronavirusa, pustila tudi s serijo oddaj ‘Koronavirus’. V njih je s pomočjo vrhunskih domačih in tujih strokovnjakov/znanstvenikov razčistila marsikatero dilemo ter odgovorila na vrsto vprašanj povezanih z novim koronavirusom in boleznijo covid-19, s čimer je tudi pripomogla k širjenju verodostojnih in znanstveno podprtih informacij glede te bolezni.

Majo smo, zaradi koronavirusnih okoliščin, v kozansko-obsoteljskem okolju videvali precej manj, saj je sicer pogosta voditeljica javnih prireditev tako v domačem Šmarju kot tudi v sosednjih občinah.  Lanska predstavitev (24. mesto)

29 – 1

Tadej Ferme

 

Po letu dni v Rogaški Slatini, kjer je kot kapetan v slovenskem prvenstvu dosegal 11,6 točke in 3,3 podaje na tekmo, v Ligi ABA 2 pa je bil s 14,2 točke in 3,4 podaje na tekmo še za odtenek uspešnejši, je Šmarčan poleti prestopil v Helios Sunse.

S Slatinčani lani ni naredil odmevnejšega rezultata, v Domžalah pa jim gre letos odlično. Za Krko so drugi na lestvici državnega prvenstva, resda brez Olimpije, ki se bo priključila kasneje.

V približno 23 minutah na parketu Šmarčan ekipi prispeva skoraj 12 točk in 3 asistence na tekmo, največ v četrti četrtini, kar dokazuje njegove voditeljske sposobnosti, ki so predvsem v Slatini pogosto prišle na površje.

V trinajstih članskih sezonah v 1 SKL je Ferme osvojil en naslov državnega prvaka (Primorska), dva pokala Spar, en superpokal ter 2. ABA ligo.

Čeprav je prestopil v Domžale, Ferme ostaja aktiven v domačem okolju. Poleti je v Šmarju pripravil prijetno druženje vseh košarkarskih generacij, vrhunec katerega je bila prijateljska tekma med njegovo ekipo in ekipo šmarskega župana Matije Čakša. Lanska predstavitev (28. mesto)

30 + 0

mag. Marko Diaci

 

Občina Šentjur je lani kljub epidemiji koronavirusa dokončala mnogo projektov, eden izmed teh je pridobitev kolesarskega omrežja KolesCE, vredne omembe so pa tudi zaključitve raznih drugih projektov, kot pa so kolesarske poti, različne cestne povezave ter nadgradnja zdravstvenega doma.

Konec leta je bil izbran tudi izvajalec za preureditev križišča v novo krožišče pri OŠ Franja Malgaja, to pa bo gradil VOC Celje.

Glede navezovalne ceste Dramlje – Šenjtur, ki je v državnih načrtih do leta 2030, pa Diaci upa, da se bodo dela začela leta 2023.

V občini Šentjur se je v letu 2020 s koronavirusom okužilo 8,4% prebivalcev, kar je več od slovenskega povprečja, ki znaša 5,9%. Zaradi Covida je umrlo 13 ljudi. Med okuženimi je bil tudi sam župan občine. Lanska predstavitev (30. mesto)

Oznake: ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X