Včeraj se je v večnamenski dvorani Podružnične osnovne šole Prevorje zgodil zbor krajanov. Sklicala ga je Krajevna skupnost Prevorje na predlog civilne iniciative Za Prevorje gre, s 170 podpisi pa njihov predstavnik Anton Maček pravi, da se krajani ne strinjajo s postavitvijo cestnih tabel Lopaca namesto tistih, ki nosijo ime Prevorje.
O tem smo pred časom prvi poročali, danes pa podajamo konstruktiven predlog, saj je možno iz zagatne situacije, ko se očitno tudi v samem kraju vsi ne strinjajo, priti tudi do rešitev, ki bi odprle nove horizonte.
Še pred dvema desetletjema v jedru naselja na regionalni cesti, ki povezuje Gorico pri Slivnici oz. Šentjur in Lesično oz. Kozje, ki je bila popolnoma asfaltirana šele na začetku tega stoletja, ni bilo tabel, ki voznikom sporočajo, da tam velja omejitev hitrosti v naselju. Zato marsikdo od popotnikov iz malo bolj oddaljenih krajev niti ni vedel skozi kateri kraj potuje.
Vsaka navigacija tega kraja ne bo našla!
V Krajevni skupnosti Prevorje živi dobrih 700 prebivalcev v šestih naseljih: Dobje pri Lesičnem, Lopaca, Košnica, Krivica, Straška Gorca in Žegar. Osrednje naselje s sedežem KS, POŠ in gasilcev je Lopaca, v kraju pa že nekaj časa ni več pošte, niti pogodbene.
Vseeno so ljudje temu predelu navajeni reči Prevorje in je razumljivo, da jim ni čisto po godu, da so table, ki omejujejo hitrost v naselju, in so od začetka do konca oddaljene le dobrih sto metrov, sedaj uglašene na – uradno ime naselja. In temu je sledila tudi pristojna državna služba, ko je tudi po nekaterih drugih krajih na našem območju uskladila imena krajev – tako imamo sedaj npr. Šentvid pri Grobelnem in ne več samo Šentvid – s stanjem v registrih. Torej, opravljali so svoje delo, čeprav, kot je videti trenutno, na terenu očitno še niso uredili vsega, saj so na nekaj krajev pozabili, ali pa delo opravili polovično, kot je primer v Gorici pri Slivnici.
Kaj storiti?
Najbolj mehka rešitev je, da se postavi dodatna pozdravna tabla Prevorje, kar so v kraju tudi storili, a je očitno tudi to nekomu šlo v nos in je tablo posprejal do neprepoznavnosti.
Obstaja možnost, da se celotno naselje, ali pa zgolj del, z referendumom odloči za preimenovanje, vendar bi to prineslo tudi nekaj stroškov, npr. pri menjavi dokumentov, vse to pa bi bilo na plečih prebivalcev.
Obstaja še tretja rešitev: Guzejevo!
Prevorje, ali pa Lopaca, je v vsakem primeru sorazmerno neznan kraj. Na tem območju je svojo življenjsko pod kroglami stražnikov leta 1880 končal Franc Guzej, okrog katerega so se spletne številne zgodbe in ga nekateri imenujejo tudi kozjanski Robin Hood. Na prevorskem pokopališču je tudi njegov grob, znana pa so tudi prizadevanja, da bi bila v kraju postavljena stalna razstava, ki jo je kot takšno zasnoval Milenko Strašek in je gostovala v različnih krajih širšega območja, prav tako pa na to temo obstaja razvojna študija. Pri prevorski šoli je Franc Černelč leta 2011 izdolbel skulpturo, ki ponazarja Guzejevo življensko pot.
Široka ideja, ki kot rdeča nit povezuje Kozjansko s prizorišči različnih dogodkov iz Guzejevega življenja, ki segajo tudi na levi breg Sotle, ni nikoli niti približno zaživela. Tudi zaradi ozkoglednosti in črkarskega boja, ko so se na večih okroglih mizah pričkali, da bi bilo treba pisati Guzaj, namesto Guzej, kar je denimo zapisano tudi na njegovi nagrobni plošči in kar je potrdila tudi rodoslovna in slovenistična stroka. Različica s črko e bi bila tudi primernejša za poimenovanje prebivalcev: Guzejani.
Širši pogled daje nove dimenzije
Zakaj ne bi v svoje prepoznavnosti gradili bolj ambiciozno in na to temo naredili pomemben preobrat, kot smo ga videli že marsikje v Sloveniji? V tem primeru bi lahko del stroškov preimenovanja nosila tudi šentjurska občina.
Nenazadnje je blizu turistični Podčetrtek, ki skupaj s sosednjimi občinami vedno bolj širi svoje zaledje, prav tako pa je prevorska krajevna skupnost na meji Kozjanskega parka. Dandanes Prevorje še največ ljudi pozna po občasnih astronomskih dogodkih in poletnih jezikovnih taborih, ki jih organizira v ljubljansko kotlino preseljena domačinka. Krajevna skupnost premore po novem izletniško kmetijo, potenciala pa je gotovo veliko.
Zakaj ne bi razmislili, da bi kakovost življenja dvignili tudi na ta način, da se kot del šentjurske občine, morda še z Loko pri Žusmom in Planino pri Sevnici pridružijo projektu, ki uspešno združuje prebivalce petih občin oz. njihovih delov (Bistrica ob Sotli, Brežice, Kozje, Krško in Podčetrtek). S tem bi omogočili tudi ozemeljski stik in morebitno priključitev še dveh občin: Dobja in Šmarja pri Jelšah, kar bi našo subregijo še močneje povezalo, kar ni nepomembno. Zelo priročno dejstvo je, da je v teh tednih v teku sprejemanje pobud za nov dolgoročni razvojni načrt šentjurske občine.
Rešitve se ponujajo same, če jih le želimo videti.
Uredništvo
