Razbojnik Guzej se je ustavil v Dramljah

27. 10. 2009 22:51

 

Širše območje Kozjanskega je v drugi polovici 19. stoletja zaznamoval Franc Guzej, imenovan tudi tolovaj iz Št. Jurja, ki je s svojimi podvigi, ki morda niso bili najbolj čedni in morda vsi niso bili resnični pri ljudeh širom domovine zrasel v legendo.

Pred tednom dni so v prostorih športnega društva Šédina odprli razstavo Razbojnik Guzej med krivico, maščevanjem in legendo. Na pobudo Darka Petelinška in Primoža Laubiča iz sekcije za zgodovino v tem aktivnem drameljskem društvu se je razstava, katere avtor je Milenko Strašek, vsaj do februarja 2010 iz Kroflnovega mlina v Kozjem, kjer je vzbudila precej pozornosti, preselila na sever šentjurske občine. Razstava skuša celostno obdelati življenje in pomen Guzeja, organizatorji pa so ob tem izpostavili potrebo, da zgodba o »kozjanskem Robin Hoodu« dobi širše dimenzije.

Na panojih so med drugim razstavljeni članki iz časopisov takratnega časa in zelo zanimiv faksimile zapisa župnika s Prevorja, saj je bil ravno tam Guzej ustreljen in tudi pokopan.

Guzej je inspiriral številne pisce, saj je o njem, nekoliko romantizirano sicer, pisala že avtorica znamenitega romana Danes grofje celjski in nikdar več Ana Wambrechtsamer, pisteljica s Planine. Kasneje sta v 30-ih letih prejšnjega stoletja skoraj istočasno knjigo o njem izdala Januš Golec in Ernest Tiran. Poznane so številne odrske uprizoritve, celo med ameriškimi izseljenci.

Guzej. Razbojnik, morilec, predrznež, tolovaj, hudodelec, prekocuh, rokomavh, rokovnjač, vagabund, nesrečnež, zoprnik oblastem, maščevalec, pustolovec, nebodigatreba, upornik, ropar, zlikovec, človek, željan ljubezni, razumevanja, topline… Rojen v slamnati, uborni bajti na robu Kozjanskega je pri krčmarici na Dobrni, kjer se je, soldat 87. polka druge kompanije, žandar, vešč nemškega jezika, zaposlil, naletel na pretrd oreh: ženski ni bilo mar za njegovo delo, zanimal jo je on – moški. A ta ji je štrene temeljito premešal, zavrnil jo je: maščevala se je brez pomisleka, ga obtožila kraje, bil je obsojen, strpali so ga v keho, od koder je ušel in se po robinhoodovsko zaletel v maščevanje …
                                                                                              Milenko Strašek

Na razstavi so predstavljena nekatera tudi povsem nova dejstva. Tako je predstavljena fotografija originalne pištole Franca Guzeja, ki je bila odkrita šele pred nekaj leti in jo hrani Pokrajinski muzej Celje. Tam hranijo tudi originalna Guzejeva pisma v katerih nekatera dejanja osvetljuje z druge plati oz. jih zavrača. Najbolj sveže je odkritje rodoslovca Toneta Kosa, ki je odkril, da naj bi bil Guzej rojen v Šibeniku pri Šentjurju in ne v nekaj kilometrov oddaljenem Primožu. Izsledki naj bi bili kmalu javno obelodanjeni.

O Guzeju so različni ansambli napisali že tudi nekaj skladb, ki jih z dovoljenjem avtorjev prav tako predvajajo v Dramljah.

Protagonisti razstave so se pred kratkim podali tudi po Guzejevi turistični poti, ki so jo pred časom vzpostavili na Prevorju, Dobjem in Planini in ugotovili, da na mestih, kjer se je Guzej zadrževal, je npr. Amonov mlin, kjer se je srečeval z izvoljenko Barbiko, stavbna dediščina oz. naše kulturno izročilo nezadržno propada. Obiskovalci čez nekaj let morda ne bodo imeli česa videti …

Prostor je namenjen tudi evropskim junakom Guzejevega tipa, ki jim v tujini posvečajo veliko pozornosti. Milenko Strašek, ki se z raziskovanjem Guzeja ukvarja že desetletja in je o njem napisal obsežno literarnozgodovinsko študijo, je prepričan, da je ravno Guzej od vseh literarnih junakov v slovenskem prostoru najbližji lastnostim Robina Hooda. Za dodatno zanimivost so poskrbeli drameljski okoličani, ki so za čas razstave posodili nekaj pohištva in drugih pripomočkov iz Guzejevih časov.

Na razpolago so tudi obeski in magnetki z Guzajevim motivom, na samem odprtju pa je pozornost pritegnila tudi posebna polnitev.

Na koncu omenimo, da bo 12. novembra minilo 170 let od Guzejevega rojstva. Ob tej priložnosti bodo v Dramljah pripravili okroglo mizo, kjer bodo skušali na enem mestu zbrati različne akterje, ki se ukvarjajo z Guzejevim izročilom in jih skušali zbližati s ciljem, da nekoliko izkoristijo nedvomen potencial, ki ga zgodba o Guzeju nosi seboj.

 

 

 

Tako je razbojnik Guzej ponovno pričel svoje popotovanje po Kozjanskem, ki ga bo nadaljeval še po drugih krajih. Avtor razstave si želi, da bi na koncu njegov lik in delo lahko občudovali na stalnem mestu.

 

Objavili smo: Z Guzajem na poti od Prevorja do Planine

 

Podatki o razstavi

Razstava je v prostorih Športnega društva Šedina, Svetelka 30, Dramlje, odprta do februarja 2010 vsak dan od 17. do 22. ure, ob nedeljah po dogovoru. 
Pred ogledom je priporočljiva najava na telefon 051 342 652. Vse aktualne informacije so dostopne na spletnem mestu: http://razbojnikGuzej.ednevnik.si ali preko e-pošte: razbojnik.guzej@gmail.com

V društvenih prostorih so na ogled tudi stare fotografije Dramelj, ki so del bodoče širše razstave in raziskave zgodovine območja Dramelj.

 

 

Poslednji dan heroja Guzeja 

Zasije zarána
Od ros obsijana,
Z gozdovi obdana
Tam kóšniška vas.
A sonce rdeče
Je, ne zlat’-svetleče,
Ki z žarkov obleče
Do nas si okras.

Tam notri u kleti
V pojavi prekleti,
Ko upi so vzeti,
Na čas čakajo,
Da rosa na travi
Lik sonca odzdravi,
Da madež krvavi
Bo zlit na zemljó.

Življenje brez mira,
Svobode ovira,
Kar dušo odpira
Zapira telo.
A zdaj bo končano,
Tja v večnost podano,
S pozabo pregnano
Nikoli ne bo.

Ni bolje bežati
Še v spanju, kot spati
Med gibanja brati
Brez žara oči?
Povedal sem, vila:
Ne bo me ubila
Nobena tu sila,
Ki se me boji.

Zaslíš’jo podnevi
Se strela odmevi,
Kozolci in hlevi
Se stresejo še.
Leži zdaj na travi,
Na travi krvavi;
Še zadnjič pozdravi
Si kraje use:

Svoboden sem,
Nad mano ni
Narave razen oblastí.
Bogovom vsêm
Srcé odprem,
V pretekle in prihodnje dni.

Le čakajte
In upajte,
Da vrne, vrne se nazaj.
Bo príšel dan,
Ko spoštovan
Bom tud’ od žrtev mojih kraj.

 Werner

 

Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
161 queries in 1,138 seconds.