Okrogla miza o znamenitemu razbojniku: Na Prevorju se obeta muzejska zbirka (video)

2. 8. 2010 4:57

Tik pred koncem maja je bila na Prevorju sklicana okrogla miza o dediščini Franca Guzeja oz. Guzaja*, t.i. kozjanskega Robin Hooda. V prejšnji številki ni bilo prostora za obširnejši prispevek, ki ga lahko preberete tokrat.

Kulturno društvo Prevorje je na nekoliko neugoden termin povabilo okrog 30 bolj ali manj relevantnih sogovornikov, a je bila udeležba dokaj okrnjena, vseeno pa so se odzvali najpomembnejši akterji, ki so si lahko v šolski avli ogledali številne predmete, povezane s temo okrogle mize.

Povezovalec Miroslav Pajek je predstavil novosti, ki so se v zadnjem letu zgodile. Tako imajo na Prevorju za obiskovalce Guzajeve poti tudi vpisno knjigo. Založba Sidarta je v okviru družinskega izletniškega vodnika Pravljične poti skozi zgodovino vključila tudi zgodbo o našem junaku. Letošnji skupni cilj pohoda treh Guzajevih poti Prevorja, Dobja in Planine bo v Šentvidu pri Planini, in sicer 30 avgusta. Občina je zainteresirana, da bi na Prevorju dobili stalno razstavo o Guzaju. V širši zasedbi so si ogledali tudi lokacije, kjer bi bila razstava. V naslednjem letu bi se prijavili na razpis za sofinanciranje.

Alojz Oprešnik je povedal, da jim je Albert Tanšek podaril zvežčič z izrezki podlistka o Guzaju, ki je izhajal med obema svetovnima vojnama v 20. stoletju. Kasneje je omenil Langerjeve pečine za Resevno, kjer se je skrival Guzaj, nadaljeval pa je z omembo raziskave življenjske poti enega od orožnikov, ki sta ustrelila Guzaja. O njegovi sorodstveni liniji je naredil pravo ekspertizo … V drugem delu razprave je izrazil željo po dogovoru o medsebojnem obveščanju, kaj kdo dela, saj je kozjanska trma lahko problem in je možno, da se na koncu akterji ne bodo uspeli poenotiti. Nujno je doreči skupno celostno podobo, v okviru tega pa bi bilo posameznim akterjem dopustiti neko svobodo.

Avtor literarnozgodovinske študije o Guzeju Milenko Strašek je menil, da je iskanje podrobnosti imenitno z vidika zgodovinarjev, vendar ne vidi konkretnega učinka za Prevorje. Opozoril je, da Guzajeva pot naj ne bo le pot pohodov, ki so enkrat letno, ampak je treba razviti zgodbo, ki bo zanimiva vse leto. Kritičen je bil v zvezi s promocijo, saj opaža, da zunanji »činitelji« naredijo več za promocijo kot domačini. Danes naključni pohodnik še vedno ne ve, kje je domačija, kje je Guzej končal svojo pot. Poenotenje predstavitev oz. celostna podoba je pomembna, kajti nalog, ki se odpirajo, je veliko. Ko bo muzej odprt, bo to vse moralo »klapati«. Prevorčani so si žal izbrali najmračnejšo Guzejevo podobo z žeblji, čeprav jo je sam zanikal.

Izpostavil je tudi potrebo po ponatisu knjige, za katero je veliko povpraševanje in je praktično ni več za dobiti.

Vse pa ni le slabo, saj je pozdravil projekt Aleksandre Maček V objemu Kozjanskega raja, kjer gre za prvi poskus udejanjanja zgodbe, ki je zanj temeljna zadeva v praksi. S posebno skrbjo je podčrtal, da stavbni artefakti iz Guzejevih časov propadajo, kar bi morali skušati za vsako ceno ohraniti, kolikor je možno. Še enkrat je pozval, da si akterji razdelijo naloge, in se obenem vprašal, če akterji vedo, kaj te naloge sploh so.

Direktorica Razvojne agencije Kozjansko mag. Andreja Smolej je svojo institucijo videla kot promotorja, da bi turistične produkte predstavili, da bi bili čimbolj zanimivi za trg. Treba bo zagotoviti, da bo ob Guzejevi poti dovolj živo, kar bo dalo piko na i, te potenciale pa mora predlagati lokalno okolje. Zelo dobro je treba zastaviti tudi promocijo in delati skupaj.  

K razpravi sem bil vabljen tudi pišoči, ki sem predlagal očitno – a neizrečeno, da se končno dogovori, da nekdo prevzame koordiniranje informiranja, za kar sem predlagal RA Kozjansko, kar je direktorica tudi sprejela in napovedala, da bo prihodnji sestanek sklicala ona.

 

Interes za Guzeja narašča, okrogla obletnica smrti spregledana

Kmalu minilo 130 let od Guzejeve smrti, saj so ga žandarji ustrelili 12. 9. 1880 v Košnici. Kakšnega javnega komemorativnega dogodka na to temo zaenkrat ni zaznati, se pa jeseni nekaj na to temo v režiji Primoža Laubiča obeta Dramljah, ki sicer v Guzejevem življenju niso pomembna prekretnica, a so očitno edini, ki razmišljajo na ta način, saj so lani, ob 170-letnici njegovega rojstva, organizirali tudi okroglomizni dogodek, kjer so predstavili izsledke raziskave, da je bil šentjurski tolovaj rojen v Šibeniku in ne na Primožu.

V začetku poletja sta Guzejevo območje obiskali tudi sodelavki dokumentarnega programa RTV Slovenija, ki sta sprva želeli predstaviti Kozjansko, a jima je ravno njegov fenomen dal idejo, kako osmisliti projekt.

Nekatere aktivnosti vodi tudi Mirko Čander, ki namerava ordinirati v bližnji šentjurski okolici, z njegovim izročilom pa se je ukvarjal že pred dvema desetletjema.

 

t/f/v: bR / Šentjurske novice, 28. 7. 2010

 

Vabljeni tudi k ogledu videoposnetkov posameznih razpravljalcev

 

 

 

 

 

 

Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
159 queries in 0,660 seconds.