10 najvplivnejših Kozjanskega in Obsotelja v letu 2025

Danica Zorin Mijošek že vrsto let premika meje v branži, kjer je za uspeh morda potrebnega nekaj več. S podjetjem, ki je prisotno v več kot 20 državah po svetu, ne kroji zgolj kozmetične krajine v Sloveniji in izven meja, temveč igra pomembno vlogo tudi v lokalnem gospodarstvu.

Podjetje sicer ni med desetimi največjimi podjetji Kozjanskega in Obsotelja, je pa med največjimi zaposlovalci, kakor tudi med najbolj dobičkonosnimi podjetji našega območja. Kozmetika Afrodita je z 2,8 mio evri čistega dobička (25,3 mio prihodkov) tretje najdobičkonosnejše podjetje KiO, zaposluje pa 174 ljudi, število zaposlenih se iz leta v leto povečuje.

Vzrok konstantne rasti je poleg uspešnega vodenja tudi težnja k inovacijam in dobro usmerjenih promocijskih aktivnosti novih linij proizvodov. Nazadnje so veliko pozornosti med drugim poželi z novo linijo za nego las, s katero so bili prisotni tudi na medijskem dogodku v Ljubljani – namenjenem reševanju problemov las in lasišča.

Podjetje investira tudi v tujini. Oktobra lani so tako pridobili gradbeno dovoljenje za nov proizvodno-skladiščni objekt v srbski Batajnici, za širitev na balkanskem trgu.

Danica Zorin Mijošek je sicer stalnica na naši lestvcici vse od njenega začetka v letu 2009. Začela je na 19. mestu in se postopoma vzpenjala vse do vrha. Prigarano in zasluženo.

Lani je Jagros ustvaril skoraj 240 milijonov evrov prihodkov in 14,2 milijona evrov čistega dobička. Denarna sredstva so okrepili na 24 milijonov evrov. Za letos pa napovedujejo 250,6 milijona evrov prihodkov in približno 14 milijonov evrov dobička. Podjetje zaposluje kar 866 ljudi.

Aleš in Boštjan sta skupaj s tretjim bratom Miho, ki je leta 2023 za 3,8 milijona evrov prodal svoj 10-odstotni lastniški delež v Jagrosu, tudi letos pristala visoko na lestvici najbogatejših Slovencev. Družina Jager je zasedla 15. mesto. Ocenjeno premoženje družine se je dvignilo za 16 milijonov evrov, predvsem zaradi več denarnih rezerv in višjih vrednotenj trgovcev v Evropi, kljub temu pa je družina Jager na lestvici izgubila eno mesto.

Tudi sicer je Jagros lani povečeval svojo moč na trgu. V zaključni fazi je tako projekt logističnega centra v Hočah, v Šmarjeti so v okviru občinskega praznika občine Šmarješke Toplice položili temeljni kamen za nov trgovski center Jager, V Mirni pa so odprli že svojo 43. poslovalnico. Lanska predstavitev (1.)

Paradna konja Moškotevčevih sta podjetji Ahac d.o.o. in VOC Ekologija d.o.o., preko katerega skupaj z ženo obvladujeta nekaj drugih podjetij iz skupine VOC. Na našem območju največjo vlogo igra Ahac d.o.o., ki že leta beleži konstantno rast in je tudi tretje najmočnejše podjetje Kozjanskega in Obsotelja. Celotni prihodki podjetja so se lani zvišali za okoli štiri milijone evrov in znašali okoli 61,5 milijona evrov. Čisti dobiček je znašal okoli 2,5 milijona evrov. Tudi število zaposlenih se povečuje, lani jih je v podjetju delalo že 108.

Družina Moškotevc se je vsled naštetemu kakopak znašla tudi na lestvici najbogatejših Slovencev. Z ocenjenim premoženjem 61 milijonov evrov so sicer z lanskega 47. padli na 69. mesto. Kot omenjeno, družina glavnino premoženja črpa iz dveh podjetij – gradbenega podjetja VOC Ekologija, katerega direktor je Roman Moškotevc, Žan Moškotevc in Neža Ivakič pa imata vsak po 25 odstotkov lastniškega deleža (preostanek ima Janez Škoberne), ter trgovsko-proizvodnega podjetja Ahac, ki je v 100-odstotni lasti Romana Moškotevca. Lanska predstavitev (8.)

Piškovo podjetje sicer še vedno predstavlja enega ključnih podjetij v širšem lokalnem okolju, s svojimi proizvodi pa žanje uspehe tudi na tujih trgih. Slednje potrjuje tudi lanska pridobitev v branži zelo cenjenega certifikata My Inner Strenx, ki ga švedsko podjetje SSAB podeli zgolj mehanizaciji vrhunske kakovosti.

Je pa podjetje, ki je sicer vseskozi aktivno tudi s promocijskimi dogodki (npr. zimska demo turneja aprila 2025, nastopi/objave ob sejmih v poletju/jeseni), v zadnjem poslovnem letu doseglo nekoliko slabše rezultate.

Prihodki podjetje Vitli Krpan so se iz 61,3 milijona evrov lani znižali na 52,4 milijona evrov, dobiček pa iz 6,4 na 2,35 milijonov evrov. Zmanjšalo se je tudi število zaposlenih, s 325 na 311.

Zaposleni so sicer bili deležni ene izmed višjih povprečnih bruto plač v regiji, ta znaša okoli 2.540 evrov.Vse to se je seveda odrazilo tudi na lestvici najbogatejših Slovencev, na kateri je Pišek s 46. padel na 98. mesto, njegovo premoženje pa se je s 65,4 zmanjšalo na 45 milijonov evrov.
Pišek ima sicer lastniški delež tudi v podjetjih HTT Krpan d.o.o. in FRAPI d.o.o. Lanska predstavitev (3.)

Podjetje Tajfun Planina d.o.o., katerega ustanovitelj in lastnik je Špan, ostaja eno vodilnih podjetij za izdelavo gozdarske mehanizacije. Izvozno usmerjeno podjetje pomembno vlogo igra tako v lokalnem okolju, saj gre za enega največjih lokalnih delodajalcev, zaposluje namreč okoli 325 ljudi.Zaposlenih bi bilo še več, če bi trg dela ponujal ustrezne kadre, po katerih nenehno povprašujejo.

Zaradi izpraznjenega kadrovskega bazena so se v podjetju usmerili tudi v robotizacijo nekaterih delov proizvodnje. Njihov pristop do robotizacije/avtomatizacije proizvodnje, kot odziv na pomanjkanje kvalificiranih varilcev, je pritegnil pozornost tudi širše laične in strokovne javnosti.

Sicer ne pomanjkanje kadrov, temveč optimizacija poslovanja, krepitev konkurenčnosti in iztekanje najemne pogodbe, so jeseni 2025 povzročili zaskrbljenost v Postojni. Tam je podjetje namreč napovedalo ukinitev delovanje svoje hčerinske družbe Tajfun LIV in postopno selitev proizvodnje v matično podjetje v Planino pri Sevnici.Poslovni izkazi so lani podjetje Tajfun Planina uvrstili na 6. mesto najmočnejših podjetij Kozjanskega in Obsotelja.

Podjetje je v 2024 ustvarilo 43,8 milijonov evrov prihodkov (leto prej 55,7 mio), 15 tisoč evrov čistega dobička (leto prej dobre 3 milijone), povprečna bruto plača pa je znašala 2.178 evrov. Lanska predstavitev (2.)

Od nekdaj je zelo dobro in pogosto sodeloval z ljubljanskim županom Jankovićem, v času Golobove vlade pa se je to sodelovanje intenziviralo tudi z državo in njenimi podjetji.

Zgodovina sodelovanja odvetniške družba Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji s slednjimi sicer sega globlje v preteklost. Pisarna je od leta 2015 hišni odvetnik HSE, s katerim je skupno sklenila za 13,75 milijona evrov pravnih poslov. Samo v času aktualne vlade so z HSE ustvarili več kot 3,13 milijona evrov prihodkov, v zadnjem letu pa 1,14 milijona evrov.

Poleg HSE svetujejo tudi drugim pomembnim javnim naročnikom. V zadnjem letu so z državo in državnimi podjetji ustvarili približno 2,8 milijona evrov poslov. Odvetniške storitve so opravljali za Energetiko Ljubljana (682 tisoč evrov), Mestno občino Ljubljana (270 tisoč evrov), UKC Ljubljana (173 tisoč evrov), GEN-I (116 tisoč evrov), GEN energijo (109 tisoč evrov) in SDH (67 tisoč evrov). Skupno so z Mestno občino Ljubljana v več letih zaslužili več kot 1,02 milijona evrov.

 V letu 2024 je Rojsova odvetniška pisarna ustvarila 8,13 milijona evrov prihodkov in 2,78 milijona evrov čistega dobička, kar pomeni nadaljnjo rast glede na leto 2023, ko je imela 7,1 milijona evrov prihodkov. Pisarna zaposluje 35 sodelavcev in se po prihodkih uvršča na 2. mesto med odvetniškimi pisarnami v Sloveniji, takoj za pisarno Jadek & Pensa. Lanska predstavitev (7.)

Razlog je predvsem zelo dobro vodenje mlekarne, ki jo je iz rdečih številk spravil v zelene. V njeno poslovanje uspešno vključuje širše lokalno okolje, tako na lokalni ravni, predvsem preko odkupa mleka od izključno slovenskih kmetij, kot tudi nastopanja na tujih trgih – prisotnost v okoli 14 državah.

But je za letošnje leto napovedal še dodatno rast poslovanja doma in v tujini. Po njegovih besedah je namreč Mlekarna Celeia v prvi polovici 2025 ustvarila 37,5 milijona evrov prihodkov, kar je 7,8 % več kot v enakem obdobju lani. Ob koncu leta tako pričakuje približno 73 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je okoli dva milijona več kot leto prej ter bližanje rekordnemu letu 2023, ko je mlekarna ustvarila 76 milijonov evrov prihodkov.

Izboljšanje poslovanja gre med drugim pripisati investicijam, ki so del dolgoročne strategije za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti. V letu 2025 so tako vlagali v avtomatizacijo proizvodnje, izboljšanje energetskega menedžmenta in opremo skladišč.

Mlekarna Celeia je preko raznih dogodkov prisotna tudi na terenu. Letos so znova organizirali in uspešno izvedli tradicionalni Družinski dan in Trail tek Zelene doline. Dogodek je pritegnil več kot 1.500 obiskovalcev.

Izvajajo tudi projekte za rejce, za izboljšanje dobrobita živali in modernizacije hlevov, ki so del pobud za trajnostno partnerstvo z rejci v letu 2025. Lanska predstavitev (12.)

Na naši lestvici se je med prvo deseterico povzpela predvsem zaradi “zaslug” za lokalno okolje. Župani so namreč zadovoljni z pritokom državnega in evropskega denarja v obnovo tukajšnjih gradov (Jelšingrad, Podčetrtek in Podsreda), k čemer naj bi pripomogla tudi Vrečkova. Vlaganje v kulturno dediščino je bila ena od njenih prioritet.

Aktivna je bila tudi pri sprejemanju nove medijske zakonodaje, ki pa je, z povečanim državnim financiranjem, predvsem usluga nekaterim medijskim mogotcem, pomoč katerih si leva opcija obeta pri ponovni izvolitvi.

Zaradi na referendumu padlega zakona o dodatkih k pokojninam za izjemne umetnike in nezakonite finančne proračunske injekcije Svetlani Makarovič si je lani prislužila tudi interpelacijo, ki pa jo je koalicijski glasovalni stroj ubranil.

Na lestvici priljubljenosti politikov se sicer vrti okoli 10. mesta, kar pomeni, da ne sodi med bolj odbojne politike. A to njej in njeni strani še ne zagotavlja političnega obstanka. Lanska predstavitev (14.)

Sicer pa je bilo novih občinskih pridobitev tudi v letu 2025 kar nekaj. Septembra so slavnostno otvorili novo areno Janina, kjer so uredili dolga leta degradirano omočje, ob tem pa zaključili z gradnjo Bike parka Rogaška. Prav tako so obnovili več kilometrov cest, v Žiberniku poskrbeli za nov pasji park s parkiriščem, v Kostrivnici pa za pumptrack poligon.

Župan se ambiciozno podaja tudi v zadnje leto mandata. Obetajo si odprtje novega mestnega kopališča v Športnem parku Rogaška Slatina, vrtcu Izvir se obeta nov prizidek, uredili bodo nov park Nimno, gradili nova javna najemna stanovanja in poskrbeli za kopico drugih, manjših projektov.

Rogaška Slatina je letos prejela tudi naziv Evropsko mesto športa 2026. Kidrič sicer poleg župana opravlja še nalogo predsednika Sveta savinjske regije. Lanska predstavitev (5.)

Občina leto zaključuje z več kot 140 tisoč prihodi turistov, ki so v Termah Olimia in ostalih prenočitvenih kapacitetah letos opravili več kot 435 tisoč prenočitev. V naslednjem letu si v termah obetajo odprtje prvega družinskega hotela v Sloveniji, kar bo turizem v kraju še dodatno okrepilo.

Na Občini pa z različnimi projekti skrbijo tudi za prebivalce. V letošnjem letu (v navezi z državo) nadaljujejo z gradnjo novega doma za upokojence, osnovni šoli se obeta nov prizidek. Na Vonarju bodo vzpostavili nov podjetniški center, več projektov pa se izvaja tudi na gradu in okolici.

Misja je ob vsem delu na področju vodenja občine aktiven tudi izven te. Je eden izmed petih podpredsednikov Turistične zveze Slovenije, v Skupnosti Občin Slovenije pa član predsedstva v sekciji ostalih občin ter predsednik odbora za turizem.

Po 20 letih na čelu Občine Podčetrtek se pred Petrom Misjo zastavlja vprašanje, ali jeseni ponovno v župansko kandidaturo. Zaenkrat je ta negotova. Lanska predstavitev (6.)