50 najvplivnejših KiO 2012: od 21. do 30. mesta

Za direktorja nekaterih največjih trgovskih središč v Sloveniji (Citypark in Center Interspar vLjubljani, Europark v Mariboru in Citycenter v Celju) bi pričakovali, da bi ob pregovorni krizi ter padcu povpraševanja, o čemer radi poročajo slovenski mediji, od razočaranja vil roke. A temu ni tako. Slatinčan z zadovoljstvom ugotavlja, da so leta 2011 zabeležili pet milijonov obiskovalcev oz. osem odstotkov več kot leto prej, v januarju 2012 pa je bil promet za 14 odstotkov večji, kot januarja 2011. 

V isti sapi sicer Brantuša dodaja, da se določene spremembe pri kupovalnih navadah vseeno pojavljajo – nakupi naj bi bili bolj premišljeni in za nižje vsote.

Kakorkoli obračamo, rezultati avstrijskega podjetja SES – Spar European Shopping Centers, katerega slovensko podružnico vodi Brantuša, demantirajo nekatere stereotipe o hudi krizi potrošnje v Sloveniji. Lanska predstavitev (21.)

V Šentjurju so lani odprli komunalno urejeno Industrijsko cone Šentjur – jug II, kjer sicer še ni investitorjev. Septembra so odprli obnovljen objekt šole na Planini in prizidek vrtca v Hruševcu. Novembra je bilo odprto prenovljeno vaško jedro Ponikva z markantnim paviljonom, kar je dvignilo kar nekaj prahu. Opozicijska SDS je sklicala izredno sejo občinskega sveta, ki je bila nesklepčna, županu pa so očitali, da ni bilo gradbenega dovoljenja, čeprav brez njega ne bi mogli dobiti sredstev in še nekaj drugih, tudi z ideologijo zaznamovanih, reči.

Občina je končno razgrnila prostorski načrt. Koncestije za vzdrževanje in gradnjo cest jim ni uspelo oddati. Lanska predstavitev (25.)

Poslanec Tisel, trenutno edini predstavnik ljudstva v državnem zboru s celotnega območja, se v javnosti ravno ne baha s svojimi aktivnostmi. Skupaj z nekdanjim državnim svetnikom iz vrst SDS sta novembra v Šentjur privabila ministra za infrastrukturo Zvonka Črnača. Iskalnik DZ je pokazal da je lani zastavil tri poslanska vprašanja (o rekonstrukcijah državnih cest, o kamnolomih (!) in o otroški kardiokirurgiji). Leto prej se je števec ustavil na 14.

Pri obravnavi Zakona o osebni asistenci bi kot humanitarni delavec gotovo lahko odigral vlogo, saj so nekatere skupine, kljub opozorilom v izjemno neugodnem položaju.

Skupaj z vrhom šentjurske SDS je decembra na novinarski konferenci zatrjeval, da je bil projekt obnove vaškega jedra Ponikve peljan nestrokovno, dasiravno je bil zasnovan za časa njegovega županovanja. Lanska predstavitev (10.)

Priljubljeni župan Kozjega je 2012 praznoval okroglo obletnico, 60. let. Poudarja, da je bo občina Kozje v letu 2013 eno veliko gradbišče. Pravkar poteka temeljita obnova jedra Kozjega. Optimistično gleda v prihodnost svoje občine in verjame, da so na pravi poti, saj občina po njegovem zelo dobro gospodari s svojim premoženjem.

Tudi v minulem letu je kot župan aktivno pomagal pri izvedbi 13. praznika kozjanskega jabolka. Občina Kozje je septembra 2012 s strani Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja prejela Odločbo o odobritvi nepovratnih sredstev za projekt Ureditev avtobusnih postajališč v znesku 248.947,54 €, istega meseca je uspešno zaključila projekt »Turistični vodnik in karta – spoznaj občino Kozje«, katerega so prijavili na 3. javni poziv “LAS Obsotelje in Kozjansko” za izbor projektov za izvajanje Lokalne razvojne strategije 2007-2013. Lanska predstavitev (31.)

Lucija Stupica, že stalnica na naši lestvici, je v začetku lanskega julija skupaj s Stanko Hrastelj, Milanom Jesihom in Venom Tauferjem v sedmih katalonskih mestih zelo odmevno predstavila svojo poezijo. Konec novembra je v Ukrajini, v Kijevu in Lvovu gostovala še z dvema priznanima slovenskima literatoma, z Miho Mazzinijem in Goranom Vojnovičem.

Novembra je sodelovala na mednarodnem pesniškem festivalu v švedskem Stockholmu. Festival je danes najpomembnejši in najvplivnejši pesniški festival na Švedskem, ki je od svoje ustanovitve leta 1997 gostil mnogo mednarodno priznanih pesnic in pesnikov. Lanska predstavitev (34.)

Mlada Sopranistka Urška Arlič Gololičič je novinka na naši lestvici, kamor se je na visoko mesto povzpela predvsem zaradi strmega kariernega vzpona in številnih profesionalnih aktivnosti na domačih in tujih odrih. 

Šentjurčanka je na ljubljanski Akademiji za glasbo študirala solopetje. Leta 2005 je  diplomirala, v letu 2009 pa zaključila podiplomski
študij. Zmagala je na državnih (2000 in 2008) ter mednarodnih tekmovanjih (2005 in 2006 Seghizzi – Italija, 2009 Ada Sari – Poljska).

Njen repertoar obsega tako koncertna kot operna  dela. Trenutno večinoma koncertira na Poljskem, kjer so jo “posvojili” od zmage na tamkajšnjem tekmovanju. V naslednjem letu bo v Krakovu nastopila v  naslovni vlogi Hagith v istoimenski operi K. Szymanowskega.

Oktobra letos je sodelovala s Krakovsko Filharmonijo, skupaj so izvedli
Rossinijev Stabat Mater. Večkrat je pela v nemškem Bayreuthu, na kar je
izjemno ponosna.

Njen lirični sopranski glas je znan po ekspresivni tankočutnosti z
ognjevitimi visokimi toni in čudovitimi piani, polni nežnosti in čustev, so na spletni strani kjeinkdaj.si zapisali ob njenem prvem nastopu v naslovni vlogi Violette v operni klasiki La traviata, v SNG Opera in balet Ljubljana decembra lani.

Diplomirani obramboslovec in politilog se je po otroških letih v Šmarju pri Jelšah preselil v Gornji Grad, kjer je obiskoval osnovno šolo. Po pedagoški gimnaziji je vpisal politologijo in obramboslovje na takratni FSPN, po diplomi pa nekaj let delal kot profesor splošne ljudske obrambe na gimnaziji.

V osamosvojitvenih dneh se je pridružil Teritorialni obrambi in vojno za Slovenijo končal z bronastim znakom Generala Majstra za vojne zasluge.

Kariero je nadaljeval v vojski, kjer je na vrhuncu svoje profesionalne poti opravljal delo načelnika Športne šole pri General Štabu SV kot podpolkovnik.

Leta 2003 odšel za podsekretarja na civilni del Ministrstva za obrambo, kjer pa ni bil najbolj zadovoljen z monotonostjo dela, zato je po kratki vrnitvi v Slovensko vojsko bil vesel povabila celjskega župana Bojana Šrota, da prevzame direktorovanje Poklicne gasilske enote Celje.

Po uspešni rokometni sodniški karieri. kjer je odsodil 1400 tekem, nekaj tudi na Olimpijskih igrah v Atenah leta 2004, ostaja mednarodno aktiven kot delegat. Vse bolj uspešen je tudi na političnem polju. Zadnja leta vodi celjsko SDS, za njim pa je tudi podžupanski mandat v knežjem mestu, ki ga je nadaljeval kot županov pooblašenec, saj kot direktor poklicnih gasilcev te funkcije ni smel več opravljati.

Pred iztekom prejšnjega leta je v Državnem svetu nadomestil strankarskega sodruga Jožeta Koržeta, kjer predstavlja interese občin s širšega Celjskega.

Je aktiven tudi na svetovnem spletu, kjer vse o njem izveste na osebni spletni strani http://janko-pozeznik.si

Kljub nekaterim osebnim pretresom je Martin Mikolič v lanskem letu vodil nekaj pomembnih občinskih investicij. S pomočjo sofinanciranja EU so zgradili nogometno igrišče z umetno travo. V teku so bile tudi aktivnosti za dokončanje rogaške obvoznice, ki je del celovite prenove cestne povezave med Dobovcem in Šentjurjem. Po napovedih naj bi bila obvoznica končana letos poleti.

Župan in nekdanji poslanec je bil izvoljen tudi v izvršilni svet NSi. Stranko ravno v tem času čakajo nekatere pomembne odločitve v zvezi s sodelovanjem v Janševi koaliciji. Lanska predstavitev (20.)

Leta 1974 rojeni šentjurski športnik invalid je član Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske, pri treningih pa mu na pomoč priskočijo tudi pri Atletskem klubu Šentjur, kjer ga trenira Andrej Hajnšek, trener najboljše slovenske metalke kopja Martine Ratej.

Lanskega januarja je na svetovnem prvenstvu športnikov invalidov na Novi Zelandiji v metu kopja z novim evropskim rekordom 17,23 m zasedel 2. mesto. Na svojih drugih paraolimpijskih igrah je isti disciplini v Londonu zasedel četrto mesto. Bronasto olimpijsko medaljo mu je odnesel Mehičan, ki je po njegovem mnenju metal napačno – pri metu je dvigoval zadnjico, kar je prepovedano. Sodniki so mu razveljavili dva meta, enega pa priznali, kar je bilo dovolj, da je Planka izrinil z olimpijskih stopničk.