Na današnji dan je leta 1880 v Košnici pri Šentjurju umrl Franc Guzej, slovenski kriminalec in junaški izobčenec. Rodil se je 12. novembra 1839 v Šibeniku pri Šentjurju.
Rojen je bil v revni kmečki družini. Kot edinec je moral v vojsko, kjer si je pridobil znanje orožnika. Nato se je vrnil domov in se zaposlil kot pomožni delavec na Dobrni, na večji kmetiji, ki je imela tudi gostilno. Zaradi podtaknjene tatvine na Dobrni je bil obsojen na 7 let zaporne kazni v celjskem zaporu Stari pisker. Iz zapora je pobegnil in začel ropati trgovce, župnije, graščake. Svoj plen je vedno razdelil med revne. Na begu je bil 5 let. Ustreljen je bil 10. septembra 1880 v Košnici pri Šentjurju. Brez obreda so ga pokopali izven pokopališča pri cerkvi sv. Ane v Lopaci na Prevorju.
O razbojniku Guzeju je prvi pisal Januš Golec (1931). Leto za tem je dramo o Guzeju napisal Ernest Tiran, nato pa izdal še povest o Guzeju. Slovensko-nemška pisateljica Ana Wambrechtsamer, ki se je rodila na Planini pri Sevnici, je napisala povest Der Guzej, a se je ohranila le v rokopisnih in časopisnih odlomkih.
Priporočamo tudi:
– Razbojnik Guzej – slovenski Robin Hood
– https://www.guzaj.si/o-guzaju/
Vir: Kamra.si
Dodatek uredništva
Na Kozjansko.info smo pred leti kar veliko poročali o na to temo. “Podvigi šentjurskega tolovaja” so se dogajali na celotnem območju Kozjanskega, kar bi lahko bila dandanes posebna turistična priložnost, za kar je v tujini kar nekaj zgledov. Guzeja je zelo podrobno raziskal upokojeni novinar Milenko Strašek, ki je mladost preživel v Pilštanju, in o njem zbral mnogo gradiva ter spisal tudi podroben elaborat kot temelj za turistični razvoj zgodbe o kozjanskem Robinu Hoodu. V nekaterih krajih je gostovala tudi razstava, v dobrem desetletju pa ni prišlo do izpolnitve njegove želje, da bi se našel prostor za stalno postavitev.
Prispevke, ki smo jih objavljali o Guzeju in prizadevanjih za umestitev njegove zgodbe v sodobnosti, lahko preberete preko povezave: https://kozjansko.info/tag/franc-guzej/ oz. oznake Franc Guzej. V enem od prispevkov najdete tudi razlago, zakaj je bolj prav Guzej in ne Guzaj kot se tudi pojavlja. Prav tako najdete razlago o njegovem kraju rojstva, ki je Šibenik pri Šentjurju in ne Primož pri Šentjurju.
Dandanes obstajajo tri pohodne poti na temo Guzeja (Prevorje, Planina in Dobje), kakor tudi soba pobega na prostem z imenom Guzajeva pustolovščina, ki jo je v Hrastju pod Žusmom zasnoval Vid Slana. Na šentjurskem turistično informativnem centru je moč kupiti tudi spominek z Guzejevim motivom. Vsekakor je iz te zgodbe v turističnem smislu moč narediti še veliko več, saj zagotovo ima nemajhen potencial.
