Razmišljanje o (ne)smiselnosti gradnje razglednega stolpa v Rogaški Slatini

15. 5. 2018 17:55

V uredništvo smo prejeli pismo Slatinčana Gorazda Bertalaniča, ki iz tujine v obliki odprtega pisma  podrobno razmišlja o nameravani gradnji razglednega stolpa sredi Rogaške Slatine.

V njem predstavlja argumente in razloge, zakaj je prepričan, da je gradnja stolpa nesmiselna. Sam meni, da je projekt vsebinsko prazen in da je slabo, površno, zavajajoče ter pomanjkljivo pripravljen. Prav tako je zanj sporen oz. nelogičen postopek priprave in vodenja projekta.

V nadaljevanju razmišljanje avtorja:

Vnaprej se opravičujem, če bom ponovil pomisleke katerega izmed mojih predhodnikov oz. je predlagatelj projekta medtem že argumentirano odgovoril na katerega izmed spodaj navedenih očitkov. Sem še vedno v tujini in lahko spremljam razpravo glede gradnje le na daljavo.

Namen mojega zapisa nikakor ni kogarkoli obtoževati oz. celo užaliti, pač pa argumentirano vzpodbuditi dialog in strokovno razpravo ter pokazati na vso nesmiselnost in neracionalnost projekta razgledni stolp.

Zelo bom vesel, če me bo kdo od predlagateljev oz. zagovornikov gradnje prepričal, da se motim. Molk oz. odsotnost protiargumentov si bom razlagal kot potrditev pravilnosti mojih trditev.

Iskreno upam, da bo tokrat moč argumentov premagala argumente moči!

Nekoč smo domačini, ki nam ni bilo vseeno, bili združeni v Društvu prijateljev Rogaške Slatine. Društvo je organiziralo številne strokovne, kulturne in družabne dogodke. Predvsem pa je gledalo pod prste takratnim občinskim oblastnikom in se trudilo preprečevati preveliko samovoljo pri njihovih odločitvah.

Mogoče je sedaj zopet napočil čas, da se domačini formalno organiziramo in ponovno poizkušamo obrniti kompas razvoja v pravo smer?

Za zeleno, čisto, urejeno Rogaško Slatino, ki bo svojo prihodnost gradila na tradiciji, naravnih danostih, kulturi in omiki, ter bo prijazna do domačinov in obiskovalcev!

PREDVIDENA LOKACIJA RAZGLEDNEGA STOLPA:

razgledni_stolp_kristal_osnutek_2018_1Rogaška Slatina je obdana s številimi griči in hribi od koder se obiskovalcu odpre prečudovit razgled po kraju in okolici. Na dveh izmed bližnjih razglednih točk (Janina in Boč) pa že stojita (in žal tudi samevata in propadata) dva razgledna stolpa. Predlagatelj projekta v medijih že oglašuje, da bo novi razgledni stolp s svojimi 106 metri višine najvišja stavba v Sloveniji. To seveda ni res. Najvišja stavba v Sloveniji je že dolgo 360 metrov visoki dimnik Termoelektrarne Trbovlje. Šlo naj bi tudi za najvišji dimnik v Evropi. Prebivalci Trbovelj lahko povejo za koliko se je zaradi dimnika povečalo število obiskovalcev njihovega kraja.

Nikakor pa tudi ne smemo pozabiti, da imamo v samem centru kraja (nedaleč stran od predvidene lokacije novega razglednega stolpa) še skoraj povsem novo razgledno ploščad. Predstavljeni razlogi za gradnjo le-te so bili praktično identični tistim, ki jih sedaj poslušamo kot utemeljitev gradnje razglednega stolpa. Govora je bilo o krasnem razgledu na park, pa o novem prostoru za druženje in kulturne prireditve…

Mineva skoraj 4 leta od otvoritve razgledne ploščadi in mestne tržnice. Ali lahko kdo od odgovornih prosim našteje vse kulturne prireditve in družabne dogodke, ki so bili v tem času organizirani na ploščadi? Ali kdo sploh spremlja (vsaj približno) število obiskovalcev ploščadi? Ali pa število obiskovalcev tržnice in število obratovalnih dni le-te? Ob predstavitvi teh številk bo vsakdo zelo hitro prišel do zaključka kako ekonomsko upravičen in kako dobro načrtovan je bil omenjeni projekt.

In očitno sedaj, ob dveh že zgrajenih razglednih stolpih, razgledni ploščadi, razgledu z najvišje etaže Terapije, razgledu s praktično vsakega griča v okolici Rogaške Slatine, kraj nujno potrebuje še en razgledni stolp? In to v samem centru …

Marsikdo se še verjetno spomni kako smo se domačini razveselili, ko je končno padel dotrajani dimnik za Staro Hidroterapijo. Dimnik je kazil podobo centra in je zapiral pogled po kotlini. Sedaj pa bi nekateri želeli zgraditi nov, še bistveno višji tujek, v kotlini, ki jo na eni strani lepo zaključuje cerkev sv. Križa, na drugi pa prekrasna, neupravičeno prezrta in očem (s stavbo Terapije) precej skrita neoromanska kapela sv. Ane.

Človek se res nikakor ne more znebiti občutka, da se v kraju določeni projekti gradijo predvsem zaradi gradnje same. Ti projekti so slabo pripravljeni, slabo premišljeni, so brez prave vsebine, brez opravljenih predhodnih analiz, projekcij in izračunov… Nekateri so celo povsem nepotrebni. Predvsem pa so po dokončaju gradnje ti objekti slabo vzdrževani, slabo upravljani, slabo promovirani in nasploh slabo služijo osnovnemu namenu. Nihče od odgovornih pa tudi ne spremlja in ugotavlja ali so bili ti projekti res ekonomsko upravičeni.

Pa, da ne bo pomote … v Rogaški Slatini je bilo v minulem obdobju dokončanih veliko projektov, ki so bili zgledno vodeni in izpeljani. Ti projekti so naredili Rogaško Slatino lepšo, sodobnejšo ter prebivalcem in obiskovalcem prijaznejšo. Opozoriti želim le na tiste problematične projekte pri katerih je težko najti ekonomsko in vsebinsko racionalne razloge za izvedbo.

Ob upoštevanju različnih dejavnikov sem tudi sam prišel do zaključka, da predlagana lokacija razglednega stolpa nikakor ni najboljša in najracionalnejša, pač pa gre za lokacijo, ki je verjetno celo daleč najslabša.

Lokacija v samem centru kraja pomeni velik vpliv na gostoto in varnost prometa, problematiko parkiranja, čistočo zraka in kvaliteto življenja domačinov.

Predvidevam, da je bila slatinska obvoznica zgrajena z namenom prometne razbremenitve kraja? Sedaj pa želimo ponovno speljati ves promet v sam center.

V velikih mestih in okoljsko ozaveščenih okoljih je že dolgo opaziti trend zapiranja mestnih središč za motorni promet. Vedno več je območij rezerviranih samo za pešce in kolesarje, uvajajo se celo posebne takse za vozila, ki želijo v sam center in takse za vozila, ki prekomerno onesnažujejo okolje. Obiskovalce pa na oglede prevažajo različna električna vozila, vozila z manj izpusti ali pa celo tradicionalne konjske vprege.

V neposredni bližini predvidene lokacije je križišče skupno 6 cest. Sredi tega labirinta cest pa je predviden razgledni stolp, ki naj bi privabljal številne enodnevne obiskovalce. Vsakdo si lahko predstavlja vpliv na varnost udeležencev v prometu. Obeta se nam pravi prometni kaos.

Razgledni stolp naj bi stal v neposredni bližini železniške proge in praktično nad nadkritim potokom Ločnica. Oboje bo imelo velik vpliv na statiko stolpa in bo posledično tudi zelo podražilo gradnjo.

Za konec pa še verjetno največji lokacijski nesmisel … S predlaganim razglednim stolpom nikakor ne bomo najvišji v Sloveniji, bomo pa prvi in edini, ki razglednega stolpa ne gradimo na razgledni točki, pač pa na najnižji točki kotline. Pa razumi, kdor more …

Vsakomur je verjetno jasno, da v primeru gradnje na npr. 50-metrskem griču, za enak razgled potrebujemo le 56 metrski stolp. O racionalnosti takšne porabe javnih sredstev naj presodi vsak sam.

Ciniki bi dejali, da je verjetno edina dobra stran predlagane lokacije ta da se nahaja v neposredni bližini občinske stavbe. Tako bo ta spomenik nesmisla vedno na ogled, v razmislek ali v poduk sedanji in vsem naslednjim garnituram občinskih uprav.

VSEBINA PROJEKTA:

Takšen projekt, kot je bil predstavljen, je brez vsakršne vsebine. Ali resnično kdo misli, da bo postavitev podesta na visokem stebru takšen magnet, ki bo pritegnil množice obiskovalcev od blizu in daleč?

Predlagatelj zagovarja stališče, da bi razgledni stolp pomenil dodano vrednost k turistični ponudbi kraja. S projektom se želi povečati število enodnevih obiskovalcev in dvigniti povprečno zasedenost prenočitvenih zmogljivosti.

S precejšnjo gotovostjo lahko trdim, da se zaradi stolpa ne bo prav nič povečalo število nočitev. Ravno obratno… Množice dnevnih obiskovalcev bodo odvrnile od obiska Rogaške Slatine marsikaterega stacionarnega gosta, ki išče mir, sprostitev in oddih.

Dodana vrednost je zadnje čase silno moderna in pogosto uporabljena besedna zveza, ki pa sama po sebi ne pomeni prav nič. Ali nam lahko predlagatelj predstavi konkretne številke in strokovne študije, ki bodo ovrednotile to dodano vrednost? Ali se bo ta dodana vrednost pokazala tudi v izboljšani kvaliteti življenja okoliških prebivalcev, čistejšem zraku, manj hrupa, večji prometni varnosti in boljši prometni ureditvi?

Manjka pa tudi temelj vsakega projekta – analiza ekonomske upravičenosti. Silno nenavadno je, da si predlagatelj sploh drzne predstaviti projekt brez osnovnih izračunov in projekcij.

Vsakega racionalnega investitorja bi moralo zanimati:

  • Koliko bo projekt stal?
  • V kolikšem času se bo investicija povrnila in bo pričela prinašati dobiček?
  • Viri financiranja?
  • Predvideni fiksni mesečni stroški obratovanja?
  • Predvideni mesečni prihodki (vstopnina, prihodki kavarne oz. najemnina)?
  • Predvideno število novih zaposlitev in mesečni strošek plač le-teh?

Predlagatelj zatrjuje, da so s tem projektom poiskane vsebine, ki se bodo v življenski dobi samofinancirale in ne bodo fiksni materialni strošek proračuna. Zanima me s kakšnimi argumenti lahko predlagatelj podpre to trditev?

Ob ocenjeni vrednosti projekta 2,1 milijona EUR in npr. 5 EUR vstopnine si lahko vsakdo izračuna koliko obiskovalcev bo potrebno, da se investicija povrne. Rezultat hitro pokaže ekonomsko neracionalnost projekta.

Najbolj sporna pa se mi zdi želja predlagatelja, da poveča število dnevnih obiskovalcev. Predlagatelj ugotavlja, da je med vsemi strategijami razvoja tudi zelo pomembna strategija razvoja turizma. Temu nikakor ni mogoče oporekati.

Toda kaj, ko Rogaška Slatina, turistični kraj z dolgoletno tradicijo, sploh nima strategije razvoja in promocije turizma. Ja, zelo žalostno, toda tudi zelo resnično …

Je pa Strategijo razvoja slovenskega turizma na nivoju države pripravila STO (Slovenska turistična organizacija). V njej se Slovenija deklarira in promovira kot butična, zelena, trajnostna destinacija, ki je usmerjena k individualnim, aktivnim in zahtevnim turistom. Zelo jasno je tudi opredeljeno, da je temeljno vodilo vseh aktivnosti trajnostni pristop.

Ali predlagatelj gradnje razglednega stolpa resnično ne vidi, da je projekt vsebinsko povsem nasprotujoč navedenim in jasno deklariranim smernicam razvoja in promocije turizma?

STO je tudi pripravila zelo natančno in obsežno Strategijo razvoja slovenskih naravnih zdravilišč. Zelo priporočljivo bi bilo, da si obe omenjeni strategiji prebere tudi kdo od turističnih delavcev in snovalcev turističnega razvoja Rogaške Slatine.

Pozorna bralka oz. bralec lahko hitro ugotovi, da oba dokumenta nikjer ne omenjata oz. celo favorizirata usmeritev k masovnemu turizmu.

Ima pa Občina Rogaška Slatina odlično novo Celostno prometno strategijo, ki so jo pripravili strokovnjaki Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru. V njej bomo zaman iskali kakršnokoli omembo razglednega stolpa in z njim posledično povezane spremembe promete ureditve. Še en dokaz več, da gre pri gradnji stolpa za trenutno in strateško premalo premišljeno odločitev. Lahko se tudi vprašamo čemu je bila Celostna prometna strategija naročena in plačana, če je potem odgovorni ne upoštevajo?

Mediji so polni zgodb o turističnih biserih, ki se dobesedno utapljajo v nepreglednem morju enodnevnih turistov. Domačini se zaradi nevzdržnih razmer izseljujejo iz mest, obiskovalce pa namesto dobrodošlice pričakajo napisi Turists go home (Turisti pojdite domov). Ali si resnično želimo takšno Rogaško Slatino?

Nekateri zagovorniki gradnje si celo drznejo primerjati razgledni stolp v Rogaški Slatini z Eifflovim stolpom v Parizu ali Donauturmom na Dunaju. Takšna primerjava je skrajno pretenciozna in neresna. Verjetno nikomur niti na misel ne pride, da bi primerjal razstave v Louvru s tistimi v Anini galeriji ali pa koncerte in predstave v dunajski državni operi s tistimi v pavilijonu Tempel? Tako je tudi primerjava stolpov povsem neprimerna.

Pariz in Dunaj sta miijonski prestolnici, arhitekturna in urbanistična bisera. Mesti z ogromnim kreativnim in intelektualnim potencialom. V obe mesti se že stoletja zgrinja umetniška, znanstvena in intelektualna smetana.

V Rogaški Slatini je situacija ravno obratna. Veliko mladih se po zaključenem šolanju nikoli več ne vrne v Rogaško Slatino, pač pa skušajo svoje poklicne in osebne ambicije uresničiti v drugih bolj perspektivnih in stimulativih okoljih.

Seveda gre zahvala in poklon vsem tistim, ki so ostali v Rogaški Slatini in vsem tistim, ki so se vanjo priselili.

Nikakor pa ne smemo zanemariti podatka, da sta tudi omenjena stolpa v Parizu in na Dunaju bila na takšnih lokacijah in v takšni višini zgrajena predvsem zaradi dejstva, da mesti nimata nobene primerne razgledne točke kamor bi ju lahko postavili.

So pa omenjeni zagovorniki gradnje spregledali zelo zanimiv podatek: najlepša razgledna točka Pariza – Montmartre skupaj z baziliko Sacre Coeur na leto privabi cca. 10,5 milijona obiskovalcev, kar je 50 % več kot jih privabi Eifflov stolp. Višina torej le ni vse, pač pa nekaj šteje tudi vsebina.

Je pa res, da na starih razglednicah Rogaška Slatina s svojo prekrasno secesijsko arhitekturo malo spominja na Dunaj. Danes mnoga mesta obnavljajo in ohranjajo stara mestna jedra, saj se zelo dobro zavedajo, da so le-ta duša mesta in tisti magnet, ki pritegne največ obiskovalcev.

Po drugi strani pa imamo v Rogaški Slatini zelo mačehovski odnos do stavbne dediščine in celo do spomeniško zaščitenih stavb. Stare stavbe padajo in/ali propadajo ena za drugo. Začelo se je s padcem znamenitega pokritega sprehajališča (Wandelbahn) in nadaljevalo z vilami, hoteli in stavbami, ki so bile nekoč ponos Rogaške Slatine.

Marsikdo verjetno ve, da je tudi slovenska prestolnica nedavno dobila novo najvišjo stavbo. Tudi ta ima na vrhu restavracijo in razgledno teraso. Na Turizmu Ljubljana lahko potrdijo, da v Ljubljani, zaradi nove najvišje stavbe, niso zabeležili nikakršnega povečanja števila enodnevnih gostov.

Obiskovalci namreč še naprej množično obiskujejo grajski grič in uživajo v razgledu z grajskega stolpa. Seveda pa Ljubljanski grad ponuja, ob razgledu na prestolnico, še mnogo drugih vsebin, doživetij in dogodkov.

Ima pa Ljubljana, za razliko od Rogaške Slatine, za določanje višine stolpnic in njihovo razpostavljanje po mestu zelo jasno določena merila:

  • stolpnice se lahko gradijo na tako imenovanih vstopnih točkah – vratih v mesto oziroma mestno središče. To pomeni, da se praviloma lahko postavijo na križiščih glavnih mestnih vpadnic z obvoznim avtocestnim obročem ali z notranjim obročem;
  • poleg tega se lahko stolpnice postavijo ob že obstoječe visoke stavbe v tako imenovane grozde ali snope.

Ustrezati pa morajo tudi drugim merilom:

  • razpoložljivo primerno veliko zemljišče,
  • vpliv na mestno silhueto,
  • varovanje značilnih pogledov,
  • stopnjevanje višinskih poudarkov,
  • vpliv na osončenje sosednjih stavb,
  • primeren program ali kombinacija,
  • prometna dostopnost in obremenitev, ipd.

Največja višina stolpnic v Ljubljani je za zdaj omejena na 100 metrov in se ravna po višini stolpa Ljubljanskega gradu, ki je krona mesta. Višina stolpnic na obroču okoli mestnega središča praviloma sega do višine Nebotičnika (visok je dobrih 70 metrov), oz. je poravnana s temenom grajskega griča.

Bilo bi zelo priporočljivo in koristno, če bi se predlagatelji gradnje razglednega stolpa, slatinski urbanisti in turistični delavci odpravili na študijsko potovanje v prestolnico. Ljubljana ponuja cel kup primerov dobrih praks. Nenazadnje je bila leta 2016 tudi nosilka prestižnega naziva Zelena prestolnica Evrope. Takšna izmenjava znanja, idej in izkušej je v svetu nekaj povsem normalega. Tudi ljubljanski urbanisti so se pri urejanju mestnega središča zgledovali po Dunaju.

Si je pa eden od komentatorjev (očitno velik zagovornik projekta) celo drznil zapisati: ″O tehničnih zadevah, o statiki, urejenosti prometa, o varnosti pešcev, o vplivu voda naj natančno premislijo strokovnjaki, ki so za to usposobljeni, ne pa laiki!″

Takšno pokroviteljsko posploševanje je žaljivo do vseh tistih, ki poizkušamo argumentirano opozoriti na vse pomankljivosti in nesmiselnost projekta.

Ali to torej pomeni, da smo vsi nasprotniki gradnje razglednega stolpa laiki? Posledično to tudi verjetno pomeni, da so med zagovorniki projekta sami vrhunski strokovnjaki?

Še enkrat povdarjam, da je ključni problem ravno v pomanjkanju neodvisnih strokovnih študij oz. mnenj, ki bi upravičevale projekt.

Zanimivo je, da omenjeni komentator na seji občinskega sveta ni niti z besedo izpostavil pomanjkanja omenjenih strokovnih študij.

Paradoksalno in zelo zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da je na isti seji občinskega sveta (30. redna seja – 31. 1. 2018), ko je bil predstavljen projekt razglednega stolpa, predstavnica JZ za turizem in kulturo Rogaška Slatina predstavila izvedene aktivnosti v Zeleni shemi slovenskega turizma.

Najbolj zbode v oči ugotovljen podatek, da povprečna poraba obiskovalca, ki prenoči v destinaciji znaša 149,50 EUR na dan. Pri enodnevnih izletniških obiskovalcih pa je ta znesek ustrezno manjši in sicer 49,50 EUR na osebo. To pomeni, da stacionarni gost dnevno porabi 3-krat več od enodnevnega gosta.

Pod predpostavko, da stacionarni gost ostane v Rogaški Slatini povprečno 14 dni, lahko poenostavljeno ugotovimo, da en stacionarni gost med bivanjem v Rogaški Slatini porabi skupno več kot 40-krat več od enodnevnega.

Prav zanimivo je, da ob predstavitvi omenjenih številk prav nikomur izmed na seji prisotnih ni zazvonil alarm in ni takoj zastavil logičnega vprašanja predlagatelju gradnje razglednega stolpa:

″Ali lahko pojasnite zakaj se s predlaganim projektom želi pritegniti enodnevne obiskovalce, če pa smo ravnokar slišali, da stacionarni gost porabi mnogo, mnogo več?″

Pa še nekaj o višini stolpa…

Zakaj ravno 106 metrov? Ne morem se znebiti vtisa, da pri projektu ne gre za nič drugega kot za tekmovalnost, primerjanje in merjenje moči med občinami, ki že imajo podobne stolpe ali pa jih še nameravajo zgraditi.

Tudi z 10-metrskega stolpa se odpre razgled, pa s 50-metrskega tudi … Toda izgleda, da je najbolj pomembno, da smo najvišji. Toda kaj, ko bodo lepega dne nekje zgradili 107-metrski stolp. In kaj bomo potem? Zgradili 200-metrskega? Ali pa najbolje kar stolp do Lune? To bo šele razgled …

Predlagatelj je ob predstavitvi projekta občinskemu svetu pojasnil, da so z dronom preverjali kako visok mora biti stolp, da se bo videlo kar največ Rogaške Slatine. Občinske svetnice in svetniki so si lahko posnetek ogledali in se tako tudi sami prepričali o razgledu.

Omenjeni posnetek z dronom so na javni predstavitvi projekta zahtevai tudi občani. Zahtevo je predlagatelj zavrnil z obrazložitvijo, da posnetka niso naročili in da z jim ne razpolagajo. Posnetek naj bi samoiniciativno naredil nek občan po imenu Ičo. Priimka občana, ki je očitno posnetek posodil samo za enkratno predvajanje, pa se predlagatelj sploh ne spomni. S tako prozornimi izmikanji predlagatelj najbolj škoduje lastni verodostojnosti. Hkrati pa jasno kaže zelo omalovažujoč in ignorantski odnos do legitimnih zahtev zainteresirane javnosti.

Torej, kronski dokaz in verjetno edini “strokovni” argument o smiselnosti projekta je nenaročen posnetek (verjetno tudi posnet in javno predvajan brez potrebnih dovoljenj in soglasij) nekega napol anonimnega lokalnega urbanističnega, gradbenega, prometnega in turističnega vseveda. Očitno pa tudi tega dokaza predlagatelj nima več v svoji posesti.

Ima pa verjetno gospod Ičo zares impresivne strokovne reference in tudi sposobost prepričevanja, saj je s svojimi argumenti z lahkoto uspel prepričati predlagatelja o potrebni višini razglednega stolpa.

Smo pa krajani lahko zadovoljni, da gospod Ičo svojega drona ni nenaročeno in samoiniciativno usmeril še v slatinsko kanalizacijo. Verjetno bi se, ob ogledu takšnega posnetka, komu porodila ideja o gradnji podzemne jame sredi Rogaške Slatine? Seveda takšne, ki bo večja, lepša in celo starejša od tiste v Postojni…

Predlagatelj pravilno ugotavlja, da je bila nekoč v najvišji etaži Terapije kavarna, od koder se je odpiral razgled na del zdraviliškega kompleksa. Razgled od tam se ponuja še danes, kavarne pa že dolgo ni več, ker verjetno ni bila zadosti dobičkonosna. Zato je za pričakovati, da se podobna usoda obeta tudi kavarni na predvidenem razglednem stolpu?

Ne drži pa trditev, da je ta kavarna bila priljubljeno zbirališče. V tistih časih je bilo eno najbolj priljubljenih zbirališč restavracija Bellevue. Prekrasna stavba s teraso na prečudoviti razgledni točki … Vsak domačin dobro ve v kako sramotnem stanju je Bellevue danes. Verjetno ga bodo tako dolgo pustili propadati, da se bo našel nekdo, ki bo ugotovil, da ga je ceneje podreti in na njegovo mesto postaviti kakšno novodobno arhitekturno ekstravaganco.

Drugo zelo priljubljeno zbirališče domačinov je bilo kopališče. V poletnih mesecih so se tam zbirali domačini in obiskovalci, posamezniki in družine, mladi in stari, … Danes pa je več kot očitno, da je trenutemu lastniku kopališče bolj v breme kot v ponos. Več mesecev v letu je celo zaprto. Domačini pa odhajamo na druženje, plavanje in zapravljanje denarja k bližnjemu in bolj oddaljenim sosedom.

POSTOPEK PRIPRAVE IN VODENJE PROJEKTA:

Kot sem že zapisal v uvodu, mnenja sem, da je postopek priprave in vodenja projekta poln nelogičnosti in verjetno tudi nepravilnosti.

Silno neresno je tako pomanjkljiv predlog predstaviti in ga dati v odločanje občinskemu svetu. Še bolj nenavadno pa je, da občinski svet takšen predlog na isti seji takoj podpre. In to celo brez vsakršne vsebinske razprave in/ali predhodnega posveta s svojimi volilci.

Ne smemo pozabiti, da Statut Občine Rogaška Slatina nalaga občinskemu svetu odgovornost sprejemanja odlokov in drugih predpisov občine ter sprejemanje mnenj o vsebini zakonov in drugih predpisov, ki se tičejo koristi občine. Med drugim mu daje tudi pristojnosti, da nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave.

Nikakor pa občinski svet ne bi smel biti podaljšana roka župana in glasovalni stroj za potrjevanje vseh pametnih in nespametnih predlogov le-tega in občinske uprave.

Zanimivo bi bilo vedeti o koliko predlogih župana je občinski svet glasoval v tem mandatu? Koliko teh predlogov je potrdil in koliko zavrnil?

Glede na dejstvo, da so letos na sporedu tudi lokalne volitve bi želel izkoristiti to priložnost in pozvati oz. izzvati občinske svetnice in svetnike, da javno naštejejo svoje poglavitne dosežke v tem mandatu in samokritično ocenijo ali so uresničili svoje predvolilne obljube in izpolnili pričakovanja volilcev, ki so jim zaupali svoj glas. No, pa da vidimo kdo si upa?

Svetla izjema je občinska svetnica, ki pogosto postavlja polemična vprašanja in zahteva dodatna pojasnila, odgovore in izračune. Mislim, da na odgovore na svoja vprašanja glede razglednega stolpa še vedno čaka, pa čeprav Statut Občine Rogaška Slatina določa: ″Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali tajnik občine odgovorita na naslednji seji.″

Ker odgovorov in pojasnil občinski svetnici še vedno ni, lahko upravičeno sklepamo, da jih predlagatelj sploh (še) nima. To potrjuje tezo, da se je predlagatelj priprave tako megalomanskega in diskutabilnega projekta lotil skrajno neprofesionalno in površno. Pri pripravi takšega projekta bi morala aktivno sodelovati kar najširša strokovna javnost.

Najbolj žalostno pa je, da k sami pripravi ni bila povabljena lokalna skupnost. Krajani smo za projekt izvedeli iz medijev. Predstavitev projekta krajanom je bila organizirana več kot dva meseca po predstavitvi na seji občinskega sveta! Menim, da je takšen odnos predlagatelja do krajanov zelo podcenjevalen in kot takšen povsem nesprejemljiv.

Ob predstavitvi je bila občinskim svetnikom predstavljena idejna zasnova projekta. Običajno se za tako velike projekte razpiše natečaj (pogosto celo mednarodni) na katerem arhitekti in arhitekturni biroji prijavijo svoje predloge. Komisija priznanih strokovnjakov pa nato izbere rešitev, ki se kar najbolje umešča v prostor, je estetski presežek in je tudi vsebinsko najbolj zanimiva.

Zanima me ali je za idejno zasnovo razglednega stolpa sploh bil objavljen natečaj, ali pa je bila izdelava le-te oddana vnaprej izbranemu (in na ta način očitno privilegiranemu) izvajalcu oz. arhitektu?

Ocenjena vrednost projekta na podlagi idejne zasnove znaša 2,1 milijona EUR. Zanima me kako je predlagatelj prišel do omenjene ocenjene vrednosti? Ali je vrednost projekta ocenil kar tako čez palec? To seveda pomeni, da bo lahko resnična cena projekta tudi znatno višja.

Ali pa mu je izračun vrednosti projekta izdelal izvajalec, ki bo nato na razpisu iz takšnih ali drugačnih razlogov izbran kot najugodnejši?

PREDLOGI:

Ker pravijo, da kritizirati zna vsakdo, je tukaj tudi nekaj predlogov kako mnogo bolje in učinkoviteje porabiti 2,1 milijona EUR:

  • Ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti v ožji in širši okolici kraja. Marsikatera pot (npr. tiste na Janino ali Bellevue) so zelo zanemarjene in nasmetene. Tisti redki smetnjaki ob poteh pa so praznjeni preveč poredko. Ob sprehajalnih poteh in na razglednih točkah (kakor tudi v parku in ob promenadi) je potrebno namestiti enotne in lične klopi. Obnoviti je potrebno lesene pavilijone (med domačini poimenovane Palčkove hišice). Obnoviti je potrebno celotno trim stezo. V trenutnem stanju je v sramoto kraju in nevarnost uporabnikom.
  • Razširitev mreže kolesarskih poti. Seveda je potrebno vse kolesarske poti potem tudi redno vzdrževati. Domačini smo odlično sprejeli vonarsko kolesarsko pot. Je pa problem, ker je pot zelo slabo vzdrževana. Trava ob poti je le redko pokošena, suha pokošena trava pa sploh nikoli ni odpeljana. Pot verjeto še ni videla pometača, zato je na mnogih delih pesek oz. blato. Na enem izmed ovinkov je že več kot leto dni razbito avtomobilsko steklo. Smetnjaki ob počivališčih so običajno zvrhano polni. Je pa zelo kmalu po otvoritvi kolesarske poti del le-te razpokal oz. se je pričel vdirati. Zanima me ali je investitor vložil reklamacijo in od izvajalca zahteval sanacijo? Ali je pri oddaji javnega naročila gradnje bila pridobljena bančna garancija za dobro izvedbo del? Ali investitor razmišlja, da bi to bančno garancijo tudi vnovčil?
  • Trenutno občina zelo zgledno skrbi za urejenost centralnega dela zdraviliškega parka. Predlagam, da občina prevzame urejanje tudi vseh ostalih zelenih površin v širši okolici zdraviliškega parka (t.j. ob promenadi in pred Vilo Golf). Predvsem pa je nujno potrebno pričeti z vzdrževanjem in urejanjem zelenih površin in sprehajalnih poti pod hotelom Aleksander. Samo mislimo si lahko kaj si ob pogledu skozi okno misli gost, ki je za namestitev v omejenem hotelu precej globoko segel v žep. Na eni strani se mu odpira pogled na zaraslo zeleno goščavo in zanemarjene sprehajalne poti, na drugi strani pa lahko uživa ob pogledu na podrtijo golf hišic. Urejena in ponoči diskretno osvetljena pot iz parka do hotela bi nedvomo pritegnila marsikaterega sprehajalca. Še toliko bolj, če bi sprehajalce na pol poti pričakala urejena razgledna ploščad (stara hladilnica), ki pa tudi že lep čas sameva in propada.Zgornje predloge bi bilo mogoče uresničiti zelo hitro in to ob relativno majhnem finančnem vložku.
  • Skrajni čas bi že bil, da se končno tudi sanira ena največjih polomij s področja prometne ureditve – cesta mimo restavracije Bohor. Gosti ene najstarejših restavracij v kraju, ob naročeni hrani, brezplačno dobijo še porcijo izpušnih plinov. Sosednji lokali pa so tako ali tako skriti v ozkem betonskem jarku in verjetno najbolj od vsega pogrešajo dnevno svetlobo.
  • Naslednji sta na vrsti dve največji sramoti Rogaške Slatine – propadajoča restavracija Bellevue in hotel Trst. Občina naj nemudoma (ponovno) pozove lastnike naj takoj pričnejo z obnovo obeh objektov. Vendar pa sem sam glede tega precej skeptičen, kajti, če bi lastniki nameravali objekta obnoviti, bi to verjeto že zdavnaj storili. Naslednja možnost je, da občina objekta odkupi in ju obnovi na lastne stroške. Seveda mora obnova potekati pod budnim očesom Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Obnovljena objekta pa naj občina nato odda najemikoma, ki bosta predstavila najboljši vsebini oz. viziji poslovanja. V skrajnem primeru lahko občina lastnike tudi razlasti. Zakon o urejaju prostora (ZUreP-1) določa, da se nepremičnina lahko razlasti tudi za namene javne koristi. Zakon določa, da se šteje, da je javna korist za nepremičnine izkazana, če so te predvidene v državnem oziroma v občinskem lokacijskem načrtu.
  • Gradnja nove športne dvorane (v športem parku ob Sotelski cesti). Rogaška Slatina že dolgo potrebuje sodobno večnamensko športno dvorano, ki bo, ob športnih, lahko gostila tudi različne družabne prireditve in koncerte. Športni turizem velja za enega od najperspektivnejših in najhitreje rastočih segmentov turizma. Zato bi gradnja sodobne športne infastrukture morala biti ena od prioritet kraja. Z razvito infrakstrukturo bi lahko na priprave privabili mnoge klube, selekcije in reprezentance, kar bi bistveno povečalo tudi število nočitev v kraju. Gostili bi lahko tudi številne atraktivne pripravljalne in/ali uradne športne dogodke, ki bi še dodatno prispevali k promociji in prepoznavnosti Rogaške Slatine.
  • Dolgoročno in strateško najpomembneje pa je, da Rogaška Slatina dobi Strategijo razvoja in promocije turizma! Strategijo pri pripravi katere bodo enakopravno in tvorno sodelovali neodvisni strokovnjaki, turistični delavci, lokalno gospodarstvo in krajani. Strategijo, ki bo končno začrtala prioritete in smer razvoja turizma v kraju in na podeželju. Čas bi že bil, da vsi deležniki končno spoznajo, da skupaj lahko dosežemo mnogo več kot pa vsak posebej. Rogaška Slatina mora nastopati kot enovita turistična destinacija. Mnogo večji povdarek mora biti na promociji na bližnjih tradicionalnih trgih, ki so bili v zadnjem času kar precej pozabljeni oz. zapostavljeni. Ob dejstvu, da so stroški promocije na bližnjih trgih bistveno nižji, je razpršitev primarnih trgov zelo pomembna tudi s stališča razpršitve poslovnega tveganja. Ljudska modrost pravi, da pameten kmet nikoli ne nosi vseh jajc v isti košari!

Rogaška Slatina se upravičeno ponaša s številnimi naravnimi danostmi, zdravilno mineralno vodo, bogato zgodovino in tradicijo ter vrhunsko zdravstveno oskrbo. Zato res ni nikakršne potrebe, da gradimo razne trenutno moderne kičaste umetne raje, disneylande in las vegase, …

prijateljsko-kolesarjenje-sotla-klik

Oznake: ,
Vam je članek zanimiv? Delite ga s prijatelji:
X
154 queries in 0,611 seconds.